Podrobno

Izkušnja smrti zakonca oz. partnerja ter dejavniki tveganja za moteno žalovanje pri ženskah : doktorska disertacija
ID Chuuya, Brigita (Avtor), ID Cvetek, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,79 MB)
MD5: C07937900F62AF5FD01052B85A48954B

Izvleček
Doktorska disertacija z naslovom Izkušnja smrti zakonca oz. partnerja ter dejavniki tveganja za moteno žalovanje pri ženskah zajema tematiko ranljivosti po smrti zakonca/partnerja, kritiziranje samega sebe, pomiritev samega sebe, vero v posmrtno življenje, posvečenost zakona. Kljub temu da temo smrti, žalovanja in spoprijemanja z izgubo odrivamo iz našega prostora, je to izkušnja, ki jo bo doživela večina žensk v partnerskih/zakonskih odnosih. Smrt ljubljene osebe je nekaj, čemur ne moremo ubežati, zato je smiselno, da se z njo soočimo. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 168 udeleženk ženskega spola, ki so v svojem življenju že doživele izkušnjo smrti zakonca/partnerja in so stare med 30 in 60 let. Od smrti zakonca/partnerja je minilo eno leto in pol do pet let. Način smrti zakonca/partnerja je bil bodisi bolezenski vzrok bodisi nenadna smrt. S pomočjo vprašalnikov: Lestvice odnosa do žalovanja odraslih (AAG), vprašalnika Oblike kritiziranja samega sebe in lestvica pomiritve samega sebe (FSCRS), Lestvice prepričanj v posmrtno življenje (BA Scale) in Revidirane lestvice posvečenosti zakona, smo potrdili tri zastavljene hipoteze. Posameznice, ki v večji meri kritizirajo same sebe in zmorejo v manjši meri pomiriti same sebe, izražajo po smrti zakonca/partnerja večjo stopnjo ranljivosti. Posameznice, ki imajo višjo stopnjo vere v posmrtno življenje, izražajo po smrti zakonca/partnerja manjšo stopnjo ranljivosti. Posameznice, ki izražajo višjo stopnjo posvečenosti zakona z umrlo osebo, izražajo po smrti zakonca/partnerja manjšo stopnjo ranljivosti. Četrto hipotezo smo delno potrdili. Ugotovljeno je, da ženske, ki so partnerja izgubile zaradi nenadne smrti, izražajo večjo preplavljenost, višjo stopnjo ranljivosti ter večje težave z odpornostjo in samopomiritvijo v primerjavi s tistimi, ki so partnerja izgubile po dlje trajajoči bolezni. Nenadna smrt povzroči večji šok in oteži proces žalovanja, kar lahko vodi v zapleteno žalovanje in večjo čustveno ranljivost. Razlike pri veri v posmrtno življenje, prisotnosti Boga in svetih/sakralnih kvalitetah zakona med skupinama niso bile ugotovljene, kar nakazuje, da ti vidiki s tipom izgube niso povezani. Rezultati poudarjajo potrebo po specifičnih podpornih strategijah za žalujoče ob nenadni izgubi. Peto hipotezo smo prav tako delno potrdili. Multipla regresijska analiza je pokazala, da čas, ki je pretekel od smrti zakonca/partnerja, pomembno vpliva na ranljivost žalujočih oseb. Daljše obdobje vodi v nižjo stopnjo ranljivosti. To pomeni, da daljši časovni odmik od izgube omogoča lažje soočanje z žalovanjem. Čeprav starost, izobrazba in ekonomski položaj žalujočih v tej raziskavi niso pokazali statistično pomembnega vpliva na ranljivost, se nakazuje trend, da bi lahko višja izobrazba in boljši ekonomski položaj prispevala k nižji ranljivosti. Ne glede na to, da je izguba bližnje osebe za vsakogar individualna izkušnja, obstajajo določeni dejavniki, ki lahko to izkušnjo izboljšajo ali pa poslabšajo oziroma jo naredijo še bolj težavno za spoprijemanje. Zato je potrebno, da poznamo dejavnike, ki olajšajo žalovanje po smrti zakonca/partnerja. Če poznamo dejavnike, ki zmanjšujejo ranljivost po smrti zakonca/partnerja, se lahko posameznice z večanjem teh dejavnikov lažje spoprimejo s tako težko izkušnjo, kot je izguba življenjskega sopotnika. Povečanje teh dejavnikov ne le olajša soočanje z izgubo, ampak zmanjša tudi možnost za zaplete v procesu žalovanja. Takšna izkušnja je težka sama po sebi in čeprav večina žensk, ki izgubi svojega partnerja/zakonca, na začetku misli, da je njihova bolečina največja in da si bodo težko opomogle, se lahko okrevanje po takšni izkušnji oziroma ranljivost po smrti ljubljene osebe razlikujeta glede na različne dejavnike. Večja stopnja vere v posmrtno življenje znižuje stopnjo ranljivosti po smrti ljubljene osebe. Prav tako jo znižujeta tudi nižji stopnji samokritičnosti (samokritičnost v smislu nezadostnosti in sovražnosti). Stopnjo ranljivosti po smrti ljubljene osebe znižujeta tudi zmožnost samopomiritve in posvečenost zakona. Pod slednje spadata dojemanje prisotnosti Boga v zakonu z umrlo osebo in dojemanje svetih/sakralnih kvalitet zakona z umrlo osebo. Ugotovitve kažejo, da ranljivost po izgubi zakonca/partnerja zmanjšuje tudi daljše obdobje, ki je minilo od smrti. Pomanjkanje teh dejavnikov lahko poveča tveganje za razvoj motenega žalovanja, saj večja izpostavljenost dejavnikom tveganja privede do večje čustvene stiske in oteži proces prilagajanja na izgubo. V drugem, pretežno kvalitativnem delu raziskave smo želeli dopolniti ugotovitve iz kvantitativnega dela raziskave, ki se je dotikal teme vere v posmrtno življenje. V kvalitativni del raziskave je bilo vključenih 18 udeleženk, ki so v svojem življenju že doživele izkušnjo smrti zakonca/partnerja in so stare med 30 in 60 let. Od smrti zakonca/partnerja je minilo eno leto in pol do pet let. Način smrti zakonca/partnerja je bil bolezenski vzrok. Za namene kvalitativnega dela raziskave doktorske disertacije smo uporabili polstrukturiran intervju, ki je bil predhodno pripravljen. Pokrival je naslednja vsebinska področja: splošna vprašanja o posmrtnem življenju, razvoj vere v posmrtno življenje, posmrtno življenje v povezavi z umrlim partnerjem, vera v posmrtno življenje kot zaščitni dejavnik, pogovor z drugimi o posmrtnem življenju. Raziskovanje v kvalitativnem delu smo v veliki večini namenili ugotavljanju, katere vidike vere v posmrtno življenje udeleženke raziskave povezujejo z izgubo zakonca/partnerja oziroma s procesom žalovanja po njej (oziroma katere vidike dinamike vere v posmrtno življenje po izgubi bližnje osebe izpostavljajo). Izpostavljena so 4 glavna področja, in sicer Dojemanje posmrtnega življenja, Pot do vere ali nevere v posmrtno življenje, Odnos z umrlo osebo po smrti in Pomoč žalujočemu. Naštetim področjem je smiselno nameniti več pozornosti v prihodnosti, tako teoretično kot pri kliničnem delu z žalujočimi, saj je tema posmrtnega življenja kljub temu, da večina odraslih verjame v posmrtno življenje, pogosto izključena iz pogovorov ali pa se ji močno izogibamo. Z vprašanji vezanimi na vero v posmrtno življenje pa se srečuje velika večina žalujočih in so v procesu žalovanja in soočanja z izgubo bližnje osebe zanje pomembna. Doktorska disertacija prikazuje, da je v procesu žalovanja, soočanja z izgubo partnerja/zakonca pomembno bolje razumeti ranljivost po smrti bližnje osebe, prav tako tudi pomiritev samega sebe, več vidikov samokritičnosti, vero v posmrtno življenje in vidike posvečenosti zakona. Vse našteto se žalujočih v procesu žalovanja pomembno dotakne. Pričujoče delo predstavlja pomemben doprinos k osvetlitvi in dojemanju širšega razumevanja žalovanja žensk, ki so izgubile partnerja/zakonca. Obravnavanim temam, sploh pa njihovi povezavi, ne v svetu, sploh pa v slovenskem prostoru, ni namenjeno veliko raziskovalnega prostora. Rezultati raziskovalnega dela prinašajo pomemben doprinos tako za žalujoče kot za klinično prakso tistih, ki delajo z žalujočimi, saj ponujajo priložnost za razmislek, katere teme je smiselno krepiti in nasloviti z osebami, ki so izgubile ljubljeno osebo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:ranljivost po smrti zakonca/partnerja, kritiziranje samega sebe, pomiritev samega sebe, vera v posmrtno življenje, posvečenost zakona
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[B. Chuuya Jezeršek]
Leto izida:2025
Št. strani:XVIII, 245, LXXIX str.
PID:20.500.12556/RUL-169898 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.942.3:2-557-055.2(043.3)
COBISS.SI-ID:239844867 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.06.2025
Število ogledov:501
Število prenosov:135
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Experiencing death of a spouse or a partner and risk factors for mourning disorders in women
Izvleček:
Doctoral dissertation titled Experiencing Death of a Spouse or a Partner and Risk Factors for Mourning Disorders in Women covers the topic of vulnerability after the death of a spouse/partner, self-criticism, self-reassurance, belief in the afterlife, sanctification of marriage. Despite society's tendency to push away the topic of death, grief, and coping with loss from our space, it is an experience that the majority of individuals in romantic/marital relationships will encounter. The death of a loved one is something we cannot escape, thus it is meaningful to confront it. In the quantitative part of the research, 168 female participants were included, who have experienced the death of a spouse/partner in their lives and are between the ages of 30 and 60. It has been one and a half to five years since the death of the spouse/partner. The cause of death of the spouse/partner includes both illness-related causes and sudden death. With the help of questionnaires: Adult Attitude Grief Scale (AAG), Forms of Self-Criticising/Attacking & Self-Reassuring Scale (FSCRS), Belief in Afterlife Scale (BA Scale) and Revised Sanctification of Marriage Scale we confirmed three hypotheses set in the study. Females who engage in higher levels of self-criticism and possess lower self-reassurance show greater vulnerability following the death of their spouse/partner. Females with a stronger belief in an afterlife exhibit lower levels of vulnerability after the death of their spouse/partner. Females who demonstrate a higher level of sanctification of marriage with the deceased individual exhibit lower levels of vulnerability following the death of their spouse/partner. We partially confirmed the fourth hypothesis. It was found that women who lost their partner due to sudden death experience greater overwhelm, higher vulnerability, and more difficulties with resiliance and self-reassuring compared to those who lost their partner after a prolonged illness. Sudden death causes a greater shock and complicates the grieving process, potentially leading to complicated grief and increased emotional vulnerability. No differences were found between the groups regarding belief in the afterlife, the presence of God, or the sacred qualities of the marriage, indicating that these factors are not related to the type of loss. The results highlight the need for specific support strategies for those grieving a sudden loss. We partially confirmed the fifth hypothesis. The multiple regression analysis revealed that the time since the death of a spouse/partner significantly impacts the vulnerability of grieving women – longer periods lead to lower levels of vulnerability. This suggests that a longer time distance from the loss facilitates easier coping with grief. Although age, education, and economic status did not show a statistically significant effect on vulnerability, there is a trend indicating that higher education and better economic status may contribute to a lower sense of vulnerability. Regardless of the fact that the loss of a loved one is an individual experience for each person, there are certain factors that can enhance or worsen this experience, making it even more challenging to cope with. Therefore, it is crucial to be aware of the factors that facilitate grieving after the death of a spouse/partner. By understanding the factors that reduce vulnerability after the death of a spouse/partner, individuals can better cope with the challenging experience of losing their life companion. Increasing these factors not only facilitates coping with the loss but also reduces the likelihood of complications in the grieving process. Such an experience is inherently difficult, and while most women initially believe that their pain is insurmountable and recovery seems unlikely, the process of healing and vulnerability following the loss of a loved one can vary based on various factors. A higher level of belief in the afterlife lowers the level of vulnerability after the death of a loved one. Lower levels of self-criticism (in terms of inadequacy and hated self) also contribute to reducing vulnerability. The ability to self-reassure and the sanctification of marriage are additional factors that decrease vulnerability after the death of a loved one. The latter includes perceiving the presence of God in the marriage with the deceased individual and recognizing the sacred qualities of the marriage with the deceased individual. The findings indicate that vulnerability following the loss of a spouse/partner also decreases with a longer period of time since the death. The absence of these factors can increase the risk of developing complicated grief, as greater exposure to risk factors leads to heightened emotional distress and hinders the process of adapting to the loss. In the second predominantly qualitative part of the research, we aimed to complement the findings from the quantitative phase, which focused on the topic of belief in an afterlife. The qualitative part included 18 female participants who had experienced the death of a spouse/partner and were between 30 and 60 years old. The time elapsed since the death of the spouse/partner ranged from one and a half to five years. The cause of death was attributed to an illness. For the purposes of the qualitative research segment of the doctoral dissertation, we utilized a semi-structured interview that had been previously prepared. The interview covered the following thematic areas: general questions about the afterlife, the development of belief in the afterlife, the afterlife in relation to the deceased partner, belief in the afterlife as a protective factor, and discussions with others about the afterlife. In the qualitative part of the research, we primarily focused on exploring which aspects of belief in the afterlife are connected to the loss of a spouse/partner and the grieving process that follows (or which aspects of the dynamics of belief in the afterlife are emphasized after the loss of a loved one). Four key domains were identified, namely: The Perception of the Afterlife, The Path to Belief or Disbelief in the Afterlife, The Relationship with the Deceased After Death, and Support for Those Who Are Grieving. These areas deserve further attention in future research, both theoretically and in clinical work with grieving individuals, as the topic of the afterlife is often excluded from conversations or actively avoided, despite the fact that many adults believe in an afterlife. Questions related to belief in the afterlife are encountered by a significant majority of those grieving and are important to them in the process of mourning and coping with the loss of a loved one. The doctoral dissertation demonstrates the importance of understanding vulnerability following the death of a loved one, as well as self-reassuring, various aspects of self-criticism, belief in the afterlife, and dimensions of sanctification of marriage in the process of grieving and coping with the loss of a partner/spouse. All of these factors significantly impact individuals who are grieving during the mourning process. The present study represents a significant contribution to shedding light on and understanding the broader perspective of grieving in women who have lost a partner/spouse. The addressed topics, particularly their interconnectedness, have not received much research attention in the international context, let alone in the Slovenian context. The research findings make an important contribution to both the grieving individuals and the clinical practice of professionals working with the bereaved, as they offer an opportunity for reflection on which topics are worth strengthening and addressing with those who have experienced the loss of a loved one.

Ključne besede:vulnerability after the death of spouse/partner, self-criticising/attacking, self-reassuring, belief in afterlife, sanctification of marriage

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj