Podrobno

Skrb za zaposlene v socialnovarstvenih organizacijah : magistrsko delo
ID Šaver, Kaja (Avtor), ID Rihter, Liljana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,72 MB)
MD5: 6F2697EE30CB666B5119DC09B6186ADC

Izvleček
Zaposleni v socialnovarstvenih organizacijah so izpostavljeni mnogim dejavnikom tveganja, kot so zahtevna narava dela, čustveno naporno delo, birokratizacija dela, etične dileme, spreminjajoče se politike, močno pomanjkanje kadra v zadnjem času in drugo. Magistrsko delo je sestavljeno iz kvantitativnega in kvalitativnega dela. Najprej sem izvedla anketo, v kateri je sodelovalo 563 zaposlenih, ki so bili vključeni v neslučajnostni in priložnostni vzorec. Spraševala sem po tem, kako se zaposleni v socialnovarstvenih organizacijah dejansko počutijo na delovnem mestu, kako so zadovoljni s posameznimi vidiki delovnega življenja, koliko občutijo posamezna psihosocialna tveganja, kakšen pomen pripisujejo skrbi za zaposlene in katere oblike pomoči so jim na voljo v organizacijah. V kvalitativnem delu sem nato izvedla 12 intervjujev z zaposlenimi v vodstvu organizacij, za katere so zaposleni v vprašalniku napisali nek primer dobre prakse. Vodje organizacij so opisale pomen skrbi za zaposlene, opisale dobre prakse na tem področju ter izzive in stvari, ki bi jih še potrebovali za boljšo skrb za zaposlene. Ugotovila sem, da so v socialnovarstvenih organizacijah zaposleni najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve, odnosi s sodelavci in svobodo ter samostojnostjo pri delu. Najmanj so zadovoljni s plačo in drugimi materialnimi ugodnostmi ter možnostmi napredovanja. Najbolj občutijo psihosocialna tveganja na delovnem mestu, kot so pretirani birokratski postopki, ki omejujejo svobodo pri delu; prevelike delovne zahteve oziroma obremenitve in nepredvidljive reakcije uporabnikov. Med dobre prakse organizacijske skrbi za zaposlene sodijo organizacija dela in organizacijska kultura ter klima, ki podpira zaposlene (npr. dostopnost in vključenost vodstva v strokovno delo ter odnose med zaposlenimi, prilagodljivost in razumevanje, delo na dobrih odnosih itd.), redne supervizije in intervizije, redni sestanki, dostopnost izobraževanj, letni pogovori, neformalna druženja, certifikati za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, promocija zdravja na delovnem mestu in drugi psihosocialni programi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:socialnovarstvene organizacije, psihosocialna tveganja na delovnem mestu, zadovoljstvo na delovnem mestu, programi za skrb za zaposlene
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[K. Šaver]
Leto izida:2025
Št. strani:228 str.
PID:20.500.12556/RUL-169825 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.4:613.81
COBISS.SI-ID:247880963 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.06.2025
Število ogledov:211
Število prenosov:54
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Care for Employees in Social Care Organizations
Izvleček:
Employees in social care organizations are exposed to numerous risk factors, such as the demanding nature of the work, emotionally exhausting tasks, bureaucratization, ethical dilemmas, changing policies, a recent severe staff shortage, and more. This master's thesis consists of a quantitative and a qualitative part. First, I conducted a survey involving 563 employees, who were included in a non-random and convenience sample. I inquired about how employees in social care organizations actually feel at work, how satisfied they are with various aspects of their working life, the extent to which they experience specific psychosocial risks, the importance they attribute to employee care, and what forms of support are available to them within their organizations. In the qualitative part, I conducted 12 interviews with members of the management teams of organizations that had been mentioned by employees in the survey as examples of good practice. The leaders described the importance of caring for employees, presented good practices in this field, and discussed the challenges they face and what they believe is still needed to improve employee care. The findings show that employees in social care organizations are most satisfied with job security, relationships with colleagues, and the freedom and autonomy in their work. They are least satisfied with their salary, other material benefits, and opportunities for career advancement. The most strongly felt psychosocial risks in the workplace are excessive bureaucratic procedures that limit their autonomy, high workloads, and unpredictable reactions from service users. Examples of good organizational practices in employee care include work organization and an organizational culture and climate that support employees (e.g., accessible and involved leadership in both professional work and staff relations, flexibility and understanding, investment in good interpersonal relationships, etc.), regular supervision and intervision, regular staff meetings, access to training, annual performance reviews, informal gatherings, certificates supporting the reconciliation of work and family life, workplace health promotion, and other psychosocial support programs.

Ključne besede:social care organizations, psychosocial risks in the workplace, job satisfaction, employee care programs

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj