Podrobno

Razumevanje vzpona velike sile v proučevanju mednarodnih odnosov na primeru Kitajske : doktorska disertacija
ID Pejič, Nina (Avtor), ID Šabič, Zlatko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (8,03 MB)
MD5: 3E49174DD2CD52DA0391F477A2ACBED1

Izvleček
Doktorska disertacija obravnava sodobni raziskovalni program vzpona velikih sil na področju mednarodnih odnosov (MO). Natančnejše, proučuje razvoj in strukturo raziskovalnega področja, ki se ukvarja z vzponom Kitajske kot velike sile, pri čemer se osredotoča na teoretske, metodološke in vrednostne usmeritve, ki utemeljujejo področje med letoma 1978 in 2019. Namesto da bi Kitajsko raziskovala kot empirični pojav, se disertacija osredotoča na to, kako akademska skupnost konstruira in interpretira njen vzpon, pri čemer ročno in s konceptom reflektivnega branja analizira 761 najbolj citiranih znanstvenih člankov na to temo. Empirična analiza temelji na ročnem kodiranju člankov, podatki so sistematično organizirani in vizualizirani, kar omogoča prepoznavanje tematskih, metodoloških in teoretskih trendov na temo vzpona Kitajske. Nadalje disertacija opravi sistematično dekonstrukcijo raziskovalnih predpostavk, ki se uporabljajo pri študiju vzpona Kitajske. Z uporabo Guzzinijeve metodologije štirih načinov razumevanja disertacija prepozna, analizira in vizualizira empirične, meta-teoretske, konstitutivne in normativne predpostavke raziskovalnega programa kitajskega vzpona v okviru različnih časovnih obdobij. Rezultati kažejo, da so se v različnih obdobjih pri razlagi vzpona Kitajske najbolj pogosto izmenjevale teoretične usmeritve liberalizma, realizma in konstruktivizma, ob tem pa je le v zadnjem desetletju opaziti vse več interdisciplinarnih pristopov ter novih metodoloških praks. Kljub temu je število kvantitativnih študij relativno majhno, kar pomeni, da se raziskave v veliki večini opirajo na ponavljajoče se sekundarne podatke in prostor za nadaljnje raziskovanje ostaja odprt. Kljub obsežnem političnem in medijskem diskurzu o kitajski grožnji je v znanstveni literaturi ta koncept obroben, med najbolj citiranimi deli pa prevladuje normativna usmeritev k miru in ne konfliktu. Izjema je obdobje med letoma 2000 in 2005, ko se v znanstvenih analizah zazna pesimistični obrat, skladen s širšim globalnim pesimizmom v okviru prihodnosti multilateralizma in ekonomske liberalizacije. Poleg tega raziskava predstavlja svež uvid v epistemološke meje raziskovanja Kitajske, v sklopu katerih pa rastoči kompleksnosti raziskovalnega področja navkljub še vedno prevladujejo zahodni konceptualni in teoretični okviri. Disertacija prispeva k širši refleksiji proizvodnje znanja v MO in postavlja temelj za nadaljnje raziskave pluralizacije teoretskih in metodoloških pristopov v proučevanju velikih sil.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Kitajska, vzpon, rast, velika sila, znanstvena skupnost, kitajska grožnja, teorije mednarodnih odnosov, pripovedi, interpretacije
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:N. Pejič
Leto izida:2025
Št. strani:259 str.
PID:20.500.12556/RUL-169815 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:327(510)(043.3)
COBISS.SI-ID:239997443 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.06.2025
Število ogledov:773
Število prenosov:275
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Understanding the rise of a great power in studying international relations on the case of China
Izvleček:
The doctoral dissertation examines the contemporary research agenda on the rise of great powers within the field of International Relations (IR). Specifically, it analyzes the development and structure of scholarship on China's ascent as a major power, focusing on the theoretical, methodological, and normative orientations that have shaped this field between 1978 and 2019. Instead of studying China as an empirical phenomenon, the dissertation investigates how the academic community constructs and interprets its rise. This is achieved through the method of reflective reading and manual analysis of 761 of the most-cited scholarly articles on the subject. The latter empirical part of the study relies on systematic manual categorization of these articles, organizing and visualizing the data to identify thematic, methodological, and theoretical trends in research on China's rise. Next, dissertation conducts a systematic deconstruction of the underlying research assumptions in this field. By applying Guzzini’s four modes of understanding, it identifies, analyzes, and visualizes the empirical, meta-theoretical, constitutive, and normative assumptions that have shaped the research agenda on China’s ascent over different time periods. The findings reveal that over time, liberalism, realism, and constructivism have alternated as dominant theoretical perspectives in explaining China’s rise. However, in the past decade, interdisciplinary approaches and new methodological practices have become more prominent. Despite this shift, the number of quantitative studies remains relatively low, indicating that most research relies on recurring secondary data, leaving significant room for further exploration. While political and media discourse frequently frames China's rise as a threat, this perspective remains marginal in academic literature. The most influential scholarly works predominantly adopt a normative orientation toward peace rather than conflict, with the exception of the period between 2000 and 2005, when a pessimistic turn in China research coincided with broader global concerns about the future of multilateralism and economic liberalization. Additionally, the study provides fresh insights into the epistemological boundaries of China-related IR research. Despite the increasing complexity of the field, Western conceptual and theoretical frameworks continue to dominate. The dissertation contributes to a broader reflection on knowledge production in IR and lays the groundwork for further research into the pluralization of theoretical and methodological approaches in the study of great powers.

Ključne besede:China, rise, growth, great power, academic community, China threat, international relations theories, narratives, interpretations

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj