Podrobno

Analiza zgodnje obravnave bolnikov z rakom prostate v družinski medicini v Sloveniji
ID Kokalj Kokot, Mateja (Avtor), ID Petek, Davorina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,56 MB)
MD5: 62E5D1F64DFB2D32BFB8FFC212E710A9

Izvleček
Namen: Namen raziskave je podati pregled stanja na področju zgodnje obravnave bolnikov z rakom prostate v ambulantah družinske medicine v Sloveniji in oceniti, ali in kje v procesu prihaja do strokovno nedopustnih časovnih zamikov ali odklonov v njihovi obravnavi. Hipoteze: Interval primarne ravni se pomembno razlikuje med posameznimi regijami v Sloveniji, povezan je s prezentacijo bolezni, z lastnostmi bolnika in organizacijo zdravstvene oskrbe. Daljši interval primarne ravni je povezan s krajšim petletnim preživetjem. Metode: V retrospektivno kohortno raziskavo smo vključili 1431 bolnikov iz baze Registra raka Slovenije s postavljeno diagnozo raka prostate v letu 2014. Njihovi osebni zdravniki so na podlagi zdravstvene dokumentacije zbrali podatke o začetnih simptomov bolezni, opravljeni diagnostiki, napotitvi ter o dostopnosti do diagnostičnih storitev (laboratorij, ultrazvok trebuha) v njihovem zdravstvenem centru. Datum prve prezentacije je bil opredeljen kot prvi stik z zdravnikom z znaki ali s simptomi, povezanimi z rakom prostate. Dolžino intervala primarne ravni smo izračunali na podlagi datuma prve prezentacije in izdaje napotnice za urologa. Rezultati: Mediana trajanja intervala primarne ravni je bila 5 dni (IQR: 0–58 dni), s povprečjem 67,4 dni (SD: 123,8), kar je posledica ekstremnih vrednosti. Daljši intervali so bili povezani s prisotnostjo simptomov ob prvi prezentaciji, večimi pridruženimi boleznimi, višjo izobrazbo in predvsem s pomanjkanjem neposrednega dostopa do laboratorijskih preiskav (hemogram, CRP, PSA) ter ultrazvoka trebuha v ambulantah. Daljši interval primarne ravni je bil statistično značilno povezan s krajšim petletnim preživetjem, pri čemer je povprečni interval pri umrlih bolnikih znašal 90,18 dni, pri preživelih pa 59,79 dni (p = 0,007). Višja starost ob diagnozi, prisotnost metastaz (oddaljeno razširjena bolezen) in pridružene bolezni so povezani z večjim tveganjem umrljivosti, medtem ko je neposredna dostopnost laboratorijskih preiskav povezana z zmanjšanjem tveganja. Ni bilo razlik med različnimi regijami v Sloveniji. Zaključki: Raziskava poudarja zapleteno paleto dejavnikov, ki vplivajo na obravnavo suma na rak prostate, ki poleg kompetenc posameznih zdravnikov zajemajo tudi razpoložljivost testov in storitev. Daljši intervali so povezani s slabšim petletnim preživetjem. H krajšem intervalu primarne ravni prispeva predvsem neposredna dostopnost do laboratorijske diagnostike in ultrazvoka sečil in trebuha v centrih primarnega zdravstvenega varstva.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:rak prostate, interval primarne ravni
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-169739 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.06.2025
Število ogledov:259
Število prenosov:51
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of early diagnostic of prostate cancer patients in family medicine in Slovenia
Izvleček:
Aim: The aim of the study is to provide an overview of the current state of early management of prostate cancer patients in primary care clinics in Slovenia and to assess whether, and where, professionally unacceptable delays or deviations occur in their care process. Hypotheses: The primary care interval significantly varies between different regions in Slovenia and is associated with disease presentation, patient characteristics, and the organization of healthcare services. A longer primary care interval is linked to shorter five-year survival. Methods: In this retrospective cohort study, we included 1,431 patients from the Slovenian Cancer Registry database who were diagnosed with prostate cancer in 2014. Their general practitioners collected data from medical records regarding the initial symptoms of the disease, diagnostic procedures performed, referrals, and direct access to diagnostic services (laboratory tests, abdominal ultrasound) at their healthcare centers. The date of first presentation was defined as the first contact with a physician for signs or symptoms related to prostate cancer. The duration of the primary care interval was calculated based on the date of first presentation and the date the referral to a urologist was issued. Results: The median duration of the primary care interval was 5 days (IQR: 0–58 days), with an average of 67.4 days (SD: 123.8), influenced by extreme values. Longer intervals were associated with the presence of symptoms at first presentation, multiple comorbidities, higher education levels, and particularly with the lack of direct access to laboratory tests (hemogram, CRP, PSA) and abdominal ultrasound in outpatient clinics. A longer primary care interval was statistically significantly associated with shorter five-year survival, with an average interval of 90.18 days among deceased patients compared to 59.79 days among survivors (p = 0.007). Older age at diagnosis, the presence of metastases, and comorbidities were associated with an increased risk of mortality, while direct access to laboratory tests was linked to a reduced risk. There were no differences observed between different regions in Slovenia. Conclusions: The study highlights the complex range of factors influencing the management of suspected prostate cancer, including not only the competencies of individual physicians but also the availability of tests and services. Longer intervals are associated with poorer five-year survival. Shorter primary care intervals are primarily facilitated by direct access to laboratory diagnostics and ultrasound of the abdomen in primary healthcare centers.

Ključne besede:prostate cancer, primary care interval

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj