Podrobno

Vpliv geomorfoloških oblik na rabo prostora pri evrazijskem risu (Lynx lynx) in evropski divji mački (Felis silvestris)
ID Čonč, Špela (Avtor), ID Krofel, Miha (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Breg Valjavec, Mateja (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (40,17 MB)
MD5: 07C7379A0647F7D666C40410734F207D

Izvleček
Razgiban teren in izstopajoče reliefne oblike pogosto privlačijo prostoživeče mačke, vendar se je večina dosedanjih raziskav osredotočala le na splošne topografske značilnosti (npr. naklon). V tej raziskavi smo na podlagi GPS-telemetričnih podatkov preučevali vplive različnih reliefnih in mikrohabitatnih značilnosti na izbiro habitata pri evrazijskem risu (Lynx lynx) in evropski divji mački (Felis silvestris), pri čemer smo upoštevali različna vedenja in faze aktivnosti. Na podlagi LiDAR podatkov smo z avtomatskimi metodami zaznali reliefne oblike in primerjali vzorce izbire habitata med obema vrstama, pri risih pa tudi glede na njihov izvor (preseljeni v okviru okrepitve populacije in nepreseljeni) in stopnjo izkušenosti z območjem (čas od preselitve; naivni in izkušeni preseljeni risi). S primerjavo dveh (bio-)geografsko različnih območij v Evropi smo preverili, ali pri izbiri habitata risa prihaja do funkcionalnega odziva. Pri obeh vrstah smo opazili pomemben vpliv reliefnih oblik na rabo prostora, vendar z različnimi vzorci izbire. Ugotovili smo, da je na izbiro habitata divjih mačk bolj vplivala bližina gozdnih robov in človeške infrastrukture kot pa reliefne značilnosti. Risi so izbirali razgiban, skalnat in strm teren ter bližino različnih reliefnih oblik, pri čemer je bil vpliv reliefnih značilnosti večji podnevi kot ponoči. Tudi vpliv človeške infrastrukture na izbiro habitata risa se je razlikoval glede na del dneva; podnevi so se izogibali rekreacijskih poti, ponoči pa so jih poleg gozdnih in glavnih cest izbirali. Pri preseljenih risih smo opazili močnejše vzorce izbire/izogibanja kot pri nepreseljenih, medtem ko so bile razlike v izbiri glede na stopnjo izkušenosti z območjem manjše. Opazili smo funkcionalni odziv pri izbiri skalnatih in razgibanih območij, saj se je izbira takih habitatov pri risih povečala z manjšanjem njihove razpoložljivosti. Naša raziskava poudarja pomen vključevanja tehnik daljinskega zaznavanja in podatkov o abiotskih mikrohabitatnih značilnostih v analize pri preučevanju prostorske ekologije divjih živali in poudarja pomen varstva geodiverzitete za ohranjanje biodiverzitete.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:reliefne oblike, geografski informacijski sistemi, daljinsko zaznavanje, LiDAR, mikrohabitatne značilnosti, raba prostora, izbira habitata, prostorska ekologija, evrazijski ris, Lynx lynx, evropska divja mačka, Felis silvestris
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[Š. Čonč]
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-169514 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*1:630*5(043.3)=163.6
COBISS.SI-ID:238064899 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:01.06.2025
Število ogledov:362
Število prenosov:136
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of geomorphological features on use of space by Eurasian lynx (Lynx lynx) and European wildcat (Felis silvestris)
Izvleček:
Many wild felids are attracted to rugged terrain and conspicuous relief features, but most previous studies have been limited on effects of general topographic characteristics (e.g. slope). In this study, we used GPS-telemetry data to investigate the effects of various relief and microhabitat features on the habitat selection by Eurasian lynx (Lynx lynx) and the European wildcat (Felis silvestris), considering different behavioural states and phases of activity. Using automatic methods for relief features detection based on LiDAR data, we compared selection patterns between two felids and among lynx also based on their origin (lynx translocated within population reinforcement and lynx from the remnant population) and experience level with the area (time since the translocation; naïve and experienced translocated lynx). Using two (bio-)geographically-contrasting areas in Europe, we tested whether lynx exhibit functional responses in habitat selection. We observed a significant influence of relief features on space use by both species, with distinct selection patterns. Wildcat habitat selection was more influenced by forest edges and human infrastructure than by relief features. Lynx preferred rugged, rocky and steep terrain and vicinity of various relief features, but selection of topographic features was stronger during the day than at night. Time phase also affected lynx selection of human infrastructure; during the day they avoided recreational paths but selected them beside forest and main roads at night. We observed stronger selection/avoidance patterns for the translocated lynx than for the lynx from the remnant population, while the differences in experience levels with the area were less pronounced. We also observed a functional response in the selection of rocky and rugged areas, as lynx selection of such habitats increased with their lower availability. This study highlights the potential of integrating remote sensing techniques and abiotic microhabitat features in studying wildlife spatial ecology and emphasizes the importance of protection of geodiversity for the conservation of biodiversity.

Ključne besede:relief features, geographic information systems, remote sensing, LiDAR, microhabitat characteristics, space use, habitat selection, spatial ecology, Eurasian lynx, Lynx lynx, European wildcat, Felis silvestris

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj