Podrobno

Tehtanje pravic in interesov v civilnih postopkih skozi prizmo Evropske konvencije o človekovih pravicah
ID Zidar Al-Mutairi, Katarina (Avtor), ID Galič, Aleš (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,33 MB)
MD5: 613B5E50433A5016C8130FB08DC4B47B

Izvleček
Naloga obravnava iskanje ravnotežja med konvencijskimi pravicami, kadar te trčijo med seboj, in ravnotežja med konvencijskimi pravicami in drugimi pravno zavarovanimi dobrinami, merila, ki takšno iskanje usmerjajo, in vlogo, ki jo imajo v tem procesu Evropsko sodišče za človekove pravice (»ESČP«) in domača sodišča. Utemeljuje pristop, po katerem je iskanje ravnotežja vpeto v celostno presojo primera, ki jo pogojuje predhodna določitev pomenskega dometa upoštevnih pravic ter normativna opredelitev interesov, ki se znajdejo v koliziji s pravicami (to je ocena abstraktne teže takšnih interesov). V skladu s tem pristopom naloga predstavlja model tehtanja v civilnih postopkih, ki ga je mogoče zadostno utemeljiti na sodni praksi ESČP in ki je hkrati doktrinarno dosleden. Ta model na eni strani vključuje ožja pomenska polja pravic, ki se jim načeloma priznava a priori prednost pred javnim interesom, ter strukturirano presojo z uporabo splošnih meril (definicijski vidik). Na drugi strani pa stremi k iskanju ravnotežja, ki se kaže v pravilu, da bolj kot je daljnosežen poseg ali bolj kot je vidik prizadete pravice pomemben, bolj morajo biti pomembni ali prepričljivi legitimni cilji, ki jih poseg zasleduje (optimizacijski vidik). Omenjeni model tehtanja upošteva tudi temeljna strukturna koncepta konvencijskega varstva, in sicer diskrecijo domačih organov in subsidiarnost. Vpliv slednjih na tehtanje se izraža skozi dve osnovni vodili. Prvo vodilo pravi, da resnejši posegi dopuščajo manj diskrecije domačih organov in zahtevajo strožji nadzor ESČP. To velja tudi na področju civilnopravnih sporov, kjer je diskrecija domačih sodišč pri presojanju kolizije človekovih pravic izhodiščno široka. V skladu z drugim vodilom se raven nadzora (oziroma zadržanosti) ESČP prilagaja glede na stopnjo (ne)izpolnitve implementacijske obveznosti domačih organov (to je obveznosti, da pri svojih odločitvah upoštevajo standarde iz sodne prakse ESČP). Implementacijska obveznost je v nalogi obravnavana tudi skozi proučitev zadev, ki se nanašajo na civilnopravne postopke, v katerih je ESČP ugotovilo kršitve Konvencije s strani Slovenije. Ta proučitev ponuja ugotovitev, da so slovenska sodišča včasih napačno presodila ravnotežje, neredko pa so ga povsem prezrla in ESČP je tako ne glede na težo posega moralo ravnotežje med nasproti si stoječimi interesi v celoti presoditi samo. V zvezi s tem so poudarjene nekatere potencialne pomanjkljivosti v presoji slovenskega Ustavnega sodišča, hkrati pa je podan sklep, da spremembe v zakonodaji in domači sodni praksi, ki so sledile sodbam proti Sloveniji, kažejo na namero slovenskih oblasti po polni uresničitvi njihove iz Konvencije izhajajoče implementacijske obveznosti. Proučevanje sodne prakse ESČP v okviru te naloge je razgrnilo tudi nekatere izzive. Te so povezani zlasti z nezadostno oprijemljivostjo polja proste presoje v sodni praksi ESČP ter nedoslednostmi in nejasnostmi v pristopu ESČP k določenim vprašanjem, med katera spadajo zlasti sledeča: uporabljivost 8. člena Konvencije, ko gre za okrnitev ugleda, opredeljevanje »pravic drugih« kot razloga za poseg v človekove pravice, (ne)uporaba testa sorazmernosti pri presojanju pritožb, vezanih na premoženjskopravne spore med zasebnimi subjekti, in presoja sorazmernosti s strani ESČP v primerih, ko domači organi v celoti opustijo svojo implementacijsko obveznost. Ta vprašanja in razprava o njih v tej nalogi puščajo odprte poti za prihodnje raziskave, ki lahko morda dodatno izbistrijo in utemeljijo doktrine povezane s presojanjem ravnotežja v sporih o človekovih pravicah. Kritično proučevanje takšnih doktrin ostaja ključno za napredek tako teoretičnega znanja kot učinkovite in preudarne uporabe Konvencije v praksi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropsko sodišče za človekove pravice, test sorazmernosti, kolizija človekovih pravic, polje proste presoje, svoboda izražanja, dostop do sodišča, ugled, varstvo premoženja, subsidiarnost
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-169422 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:238232323 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.05.2025
Število ogledov:590
Število prenosov:118
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Balancing rights and interests in civil proceedings through the prism of the European Convention on Human Rights
Izvleček:
The present dissertation examines the search for balance between the Convention rights, when they clash with each other, or between the Convention rights and other interests; criteria which guide such search; and the role played by the European Court of Human Rights (“ECHR”) and the domestic courts. The dissertation argues in favour of an approach where the search for balance is integrated into the overall examination of the case, following a prior delineation of the scope of the rights involved and determination of the normative weight of the competing interests. In line with this approach, the dissertation presents a model of balancing in civil proceedings, which is sufficiently grounded in the ECHR’s case-law and at the same logically sound from a doctrinal standpoint. This model involves, on one hand, a circumscribed scope of rights that are generally given a priority over public interest and, on the other hand, a structured assessment employing a set of general criteria (definitional aspect). It also seeks to strike a balance in line with the principle that the more far-reaching the interference (or the more important the affected right) is, the more compelling the legitimate aims pursued should be (optimization aspect). The model in question accommodates also the essential structural concepts of the Convention, namely the domestic authorities’ discretion and the principle of subsidiarity. The influence of these concepts on balancing is expressed through two basic principles. The first principle states that serious interferences allow for less discretion by domestic authorities and require stricter scrutiny by the ECHR. It applies also with respect to the civil-law disputes, where domestic courts are a priori granted considerable discretion in assessing conflicts of human rights. According to the second principle, the level of scrutiny (or restraint) exercised by the ECHR depends on the level of fulfillment of the implementation duty by the domestic authorities (that is the duty to apply the standards established in the ECHR’s case law). The dissertation examines the implementation duty also in the context of the ECHR’s judgments against Slovenia. It observes that in cases reviewed by the ECHR, the Slovenian courts sometimes incorrectly assessed the proportionality, and often entirely overlooked it, leaving the ECHR no option but to fully assess the conflict between competing interests. While certain potential shortcomings in the Slovenian Constitutional Court’s jurisprudence are, indeed, identified, it is also noted that the changes in the legislation and the domestic case-law adopted after the ECHR’s judgments against Slovenia demonstrate the Slovenian authorities’ commitment to fully comply with their implementation duty arising from the Convention. The research underpinning the dissertation also reveals certain significant challenges. These are related, in particular, to the ambiguous nature of the margin of appreciation and inconsistencies and the lack of clarity in the ECHR’s approach to certain questions, such as the applicability of Article 8 of the Convention in defamation cases; the definition of “the rights of others” as grounds for interference with human rights; the (non-)application of the proportionality test in adjudicating complaints related to property disputes between private entities; and the assessment of proportionality by the ECHR in cases where the domestic authorities entirely neglect their implementation obligations. These questions and their discussion in the present dissertation pave the way for future research, which could further illuminate and explain the doctrines related to the balancing in human rights disputes. Critical examination of these doctrines remains crucial fort the progress of both theoretical knowledge and effective and consistent application of the Convention in practice.

Ključne besede:human rights, European Convention on Human Rights, European Court of Human Rights, proportionality analysis, conflict of human rights, margin of appreciation, freedom of expression, access to court, reputation, protection of property, subsidiarity

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj