Podrobno

Mednarodnopravni okvir delovanja preiskovalnih mehanizmov Organizacije združenih narodov in obveznosti držav do njih
ID Ovsenik, Lucija (Avtor), ID Sancin, Vasilka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,18 MB)
MD5: DD2869F2A31EC80F226A18A8401C779D

Izvleček
Preiskovalni mehanizmi Organizacije združenih narodov (OZN) predstavljajo nepogrešljiv instrument za mirno reševanje sporov ter za odzivanje na kršitve mednarodnega prava človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega kazenskega prava. Njihov razvoj sega od mehanizmov Haaških konvencij do kompleksnih, razvejanih mehanizmov v okviru OZN, ki delujejo pod raznolikimi mandati raznih organov OZN. Kljub njihovi pomembni vlogi pa ostaja pravni okvir njihovega delovanja razdrobljen, obveznosti držav do njih pa nejasne. Nedvomna dolžnost sodelovanja izhaja zgolj iz odločitev Varnostnega sveta, sprejetih na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN, medtem ko pravna narava drugih odločitev ostaja predmet razprav. Učinkovitost preiskovalnih mehanizmov je zato pogosto zaradi pomanjkanja sodelovanja držav omejena, saj sodelovanje države pogojujejo predvsem z geopolitični interesi ter sklicevanjem na suverenost, načelo nevmešavanja in nepristranskost. V tem kontekstu imajo posebno vlogo pogodbena telesa za človekove pravice, ki kot neodvisni strokovni organi, ustanovljeni na podlagi mednarodnih pogodb, izvajajo nadzor in preiskave v okviru jasno določenih pristojnosti. To državam pogosto zagotavlja večje zaupanje in pripravljenost za sodelovanje, čeprav tudi to ni vedno prisotno. Za izboljšanje učinkovitosti preiskovalnih mehanizmov v okviru OZN so tako nujne reforme na institucionalni kot tudi na normativni ravni. Hipoteza tega magistrskega diplomskega dela je: “Uspešnost preiskovalnih mehanizmov Organizacije združenih narodov (v primeru kršitve človekovih pravic) je pogojena z obveznostjo sodelovanja držav, za kar pa praviloma ni zadostne mednarodnopravne podlage”.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:preiskovalni mehanizmi OZN, človekove pravice, dolžnost sodelovanja, soglasje držav, (ne)zavezujoča moč odločitev VS, politizacija, suverenost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/RUL-169233 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:238250755 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.05.2025
Število ogledov:509
Število prenosov:121
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The international legal framework for the functioning of the United Nations investigative mechanisms and States' obligations towards them
Izvleček:
United Nations investigative mechanisms constitute an indispensable instrument for the peaceful settlement of disputes and for responding to violations of international human rights law, international humanitarian law, and international criminal law. Their development ranges from the mechanisms of the Hague Conventions to the complex, multifaceted mechanisms within the UN framework, operating under diverse mandates of various UN bodies. Despite their important role, the legal framework governing their functioning remains fragmented, and states’ obligations toward them are unclear. A clear duty to cooperate arises only from Security Council decisions adopted under Chapter VII of the UN Charter, while the legal nature of other decisions remains subject to debate. The effectiveness of investigative mechanisms is therefore often limited by a lack of state cooperation, which states primarily condition on geopolitical interests and invoke sovereignty, the principle of non-intervention, and impartiality. In this context, human rights treaty bodies occupy a distinct position: as independent expert entities established under international treaties, they undertake monitoring and investigative functions within defined competences, often fostering greater trust and engagement from states, although such cooperation is not always guaranteed. To improve the effectiveness of investigative mechanisms within the UN, reforms are necessary both at the institutional and normative levels. The hypothesis of this master's thesis is: “The effectiveness of United Nations investigative mechanisms (in cases of human rights violations) is contingent upon states' obligation to cooperate, for which there is generally no sufficient basis in international law”.

Ključne besede:UN investigative mechanisms, human rights, duty to cooperate, state consent, (non)binding effect of Security Council decisions, politicization, sovereignty

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj