Pretoki rek igrajo pomembno vlogo pri razumevanju usode živega srebra v onesnaženih porečjih. Za določitev pretokov se običajno uporabljajo hidrološki in hidravlični modeli, žal pa njihova kompleksnost in stroški, povezani z njihovo postavitvijo, pogosto predstavljajo izziv. Ta študija primerja statistično metodo prileganja krivulje (angl. curve fitting) in eno izmed metod strojnega učenja, tj. modelna drevesa, ter raziskuje njihovo učinkovitost pri napovedovanju dolvodnih pretokov rek na podlagi gorvodnih meritev pretokov. Modelna drevesa dajejo boljše rezultate, predvsem pri visokih pretokih, ko je tudi transport živega srebra največji. Izračunana razmerja pretokov lahko uporabimo kot vhodne podatke v različnih vrstah modelov za oceno vplivov onesnaženja z živim srebrom iz nekdanjega rudnika v Idriji ter podnebnih sprememb na transport živega srebra po rečnem sistemu Idrijce in Soče, katerih uporaba bo pripomogla k boljšemu razumevanju kroženja živega srebra v onesnaženem porečju in v obalnem okolju Tržaškega zaliva.
|
