V zadnjem desetletju je prišlo do izjemne rasti mednarodnega turizma. V Republiki Sloveniji je turizem dosegel vrh s 4,7 milijona turistov, ki ustvarijo 3,35 milijarde evrov, kar predstavlja 6,2 % nacionalnega BNP (World Data, n.d.). Prva postaja za večino turistov, ki prihajajo v Slovenijo, bi bila prestolnica Ljubljana, kjer bi želeli imeti nastanitev bližje mestnemu središču, da bi si ogledali njene znamenitosti, izkusili njeno kulturo, spoznali njeno zgodovino in poskusili pristno slovensko kulinariko v eni od mestnih restavracij. Ljubljana je po svetovnem pregledu prebivalstva mesto s skoraj 287 tisoč prebivalci in sodeč po turističnih številkah mesto in njene prebivalce v konicah sezone včasih prevzame turizem mesta. Prekomerni turizem ni povezan le z natrpanimi destinacijami na okoljskih mejah njihovih zmogljivosti, temveč tudi s konflikti med turisti in prebivalci v skupnostih gostiteljicah (Rangus et al., 2018). Ta raziskovalni članek raziskuje možnost razširitve turističnega odtisa izven mestnega središča s konceptom oblikovanja mest, da bi razbremenili mestno središče pred negativnimi učinki prekomernega turizma in dali Ljubljani več lokacij, ki odražajo njeno kulturo in zgodovino, hkrati pa se še vedno držijo koncepta trajnosti, zlasti njene družbene razsežnosti. Ta cilj je dosežen s soočanjem s tem problemom na makro in mikro ravni s preusmerjanjem turistov v novo zasnovana podcentra okoli Ljubljane, s čimer se širi odtis turizma v širšem obsegu kot le v središču mesta. Ta tema je pomembna, saj bo osvetlila resen izziv čezmernega turizma, ki ogroža majhna mesta, pri čemer bo mesto Ljubljana vzela kot študijo primera, ki bo pokazala, kako obravnavati problem, in predlagala rešitve za zmanjšanje njegovih učinkov na mesto in njegove prebivalce, tako da bo to koristilo mestu, njegovim prebivalcem, turistom ter socialnim in gospodarskim razmeram v celotni državi.
|
