Predstavljamo oceno primernosti lesa vrste alstonija (Alstonia boonei) kot alternativnega vira za proizvodnjo celuloze in papirja. Vrsta je pogosta v zahodni Afriki, a je manj uporabljana. Proučili smo osnovno gostoto lesa (BD), značilnosti vlaken [dolžino vlaken (FL), premer vlaken (FD), premer lumna (LD) in debelino celične stene (WT)], anatomske indekse [prožnost (FR), vitkost (SR), koeficient togosti (RC), Luceov faktor oblike (LSF), stopnjo masivnosti (lesnatosti) vlaken (SF), Runklovo razmerje (RR)] in kemično sestavo ter lastnosti (vsebnost lignina in holoceluloze, topnost v 1 % NaOH in vsebnost pepela). Ocenili smo njihovo varibilnost vzdolž debla (spodnji, srednji in zgornji del) in ugotovili primernost lesa za proizvodnjo celuloze in papirja. Ugotovljene so bile znatne razlike v gostoti lesa in lastnostih vlaken vzdolž debla. Čeprav je bil premer vlaken velik, dolžina vlaken, tankost sten in veliki premeri lumnov omogočajo primerno formacijo vlaken ter izdelavo gostega, gladkega in močnega papirja. Ugodne vrednosti SF, RR, FR, RC in LSF vlaken bi omogočile izdelavo papirja z ustrezno odpornostjo proti trganju ter prepogibno stabilnostjo. Kemijsko gledano nižja vsebnost lignina (< 30 %), pepela in 1 % topnost v NaOH ter visoka vsebnost holoceluloze v vlaknih A. boonei omogočajo večji izkoristek pri izdelavi celulozne kaše (pulpe). Čeprav je A. boonei lesna vrsta z nizko gostoto, bi bila primerna za proizvodnjo celuloze in papirja
|