Operacionaliziranje naravnanosti : primerjava modelov zaznavanja, ki upoštevajo vlogo notranjih stanj

Pajmon, Sabina (avtor), Kordeš, Urban (mentor)

Svet zaznavamo, doživljamo in spoznavamo glede na to, kako smo naravnani. V pričujoči magistrski nalogi smo naravnanost opredelili kot vsoto dejavnikov, ki od zgoraj navzdol vpliva na doživljanje. Naravnanost označujemo kot dejavnik v procesu zaznavanja in doživljanja, ki je hkrati nujni konstitutivni element zaznavnega ali doživljajskega rezultata (zaznave ali izkustva). Kljub temu da vse več teorij že upošteva vlogo naravnanosti, te še ne ponujajo načinov za njeno merjenje ali ne kažejo, kako jo lahko naredimo merljivo – naravnanosti še ne operacionalizirajo. Za reševanje tega problema smo najprej identificirali modele zaznavanja in doživljanja, ki upoštevajo vlogo naravnanosti. Nato smo modele med seboj primerjali, pri čimer smo izluščili kategorije, ki se med modeli pogosto pojavljajo. Na koncu nas je zanimalo, ali kateri od zbranih modelov ponujajo možnost za operacionalizacijo naravnanosti. Modeli so bili izbrani glede na vključitvena merila: model vključuje naravnanost kot nujni del zaznavnega ali doživljajskega procesa in te procese razlaga na celostni način. Ponavljajoče se kategorije, ki jih v svoje razlage modelov vključujejo različni avtorji, so bile: tipologija naravnanosti, zmožnost namernega spreminjanja lastne naravnanosti, način usmerjanja pozornosti kot dejavnik naravnanosti, možnost merjenja naravnanosti, možnost prenosa modela na prvoosebni vidik in možnost določitve razmerja med procesiranjema od zgoraj navzdol (ZN) ter od spodaj navzgor (SN). Izkazalo se je, da je razmerje med procesiranjema ZN : SN ena ključnih kategorij za operacionaliziranje naravnanosti in da jo lahko določimo pri vseh izbranih modelih. Ta ima pomembno vlogo pri prenosu teoretičnih spoznanj v praktične aplikacije, kot je vpliv lastnosti eksperimentalnih zahtev na zaznavanje in doživljanje v laboratorijskem okolju. V zaključku smo kot metodo za kultiviranje različnih vrst naravnanosti za njihovo raziskovanje predlagali različne vrste meditacij in predstavili še tretjeosebno paradigmo, s katero lahko preverjamo razlike med odnosno naravnanostjo (ki smo jo povezali z vplivi od zgoraj navzdol) in vsebinsko naravnanostjo (ki smo jo povezali z vplivi od spodaj navzgor). Na koncu smo podali še smernice za raziskovanje naravnanosti iz prvoosebnega vidika.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: naravnanost, zaznavanje, doživljanje, operacionalizacija, procesiranje od zgoraj navzdol (ZN)
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: S. Pajmon
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 56 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-168770
• UDK: 159.937(043.2)
• COBISS.SI-ID: 234216451
• Datum objave v RUL: 24.04.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Operationalizing Attitudes : a comparative analysis of perceptual models incorporating the role of internal states

Izvleček

We perceive, experience, and understand the world according to our attitude. In this master’s thesis, attitude is defined as the sum of top-down factors influencing experience. Attitude is considered both a factor in the process of perception and experiencing and an essential constitutive element of the perceptual or experiential outcome. Although an increasing number of theories acknowledge the role of attitude, they do not yet provide methods for measuring it or demonstrating how it can be made measurable—attitudes have not yet been operationalized. To address this issue, we first identified models of perception and first-person approaches that consider the role of attitude. We then compared these models, extracting recurring categories frequently present across them. Finally, we examined whether any of the selected models offer possibilities for operationalizing attitudes. The models were selected based on the following inclusion criteria: the model includes attitude as an essential part of the perceptual or experiential process and it explains this process holistically. Recurring categories included in the models were as follows: typology of attitude, the ability to intentionally change one’s attitude, directing attention as a factor of attitude, the possibility of measuring attitude, the applicability of the model to first-person perspective, and the ability to determine the relationship between top-down (TD) and bottom-up (BU) processing. It was found that the TD:BU processing ratio is one of the key categories for operationalizing attitudes and can be determined in all selected models. This ratio plays a significant role in translating theoretical findings into practical applications, such as understanding the influence of demand characteristics on experience in laboratory settings. In conclusion, we propose various types of meditation as methods for cultivating different kinds of attitudes for research purposes and introduce a third-person paradigm to investigate differences between relationship focused attitude (associated with top-down influences) and content focused attitude (associated with bottom-up influences). Lastly, we offer guidelines for studying attitudes from a first-person perspective.

• Ključne besede: attitude, perception, experience, operationalization, top-down processing (TD)