Development of a screening tool for alexinomia : master’s thesis

Jakaj, Sara (avtor), Ditye, Thomas (mentor)

Kljub velikemu družbenemu pomenu imen, obstajajo ljudje, ki ne morejo naslavljati drugih z osebnimi imeni. To stanje smo poimenovali "aleksinomija". Cilj raziskave v tej magistrski nalogi je bil razvoj presejalnega instrumenta za aleksinomijo v obliki psihometričnega vprašalnika s 24 postavkami, ki smo ga poimenovali Vienna Alexinomia Symptom Scale (VASS). Za oceno psihometričnih lastnosti vprašalnika, vključno z objektivnostjo, veljavnostjo in zanesljivostjo, smo v raziskavo vključili 167 udeležencev, od katerih je bilo 44 uvrščenih v prizadeto skupino, 123 pa v neprizadeto skupino. Statistična analiza, ki smo jo izvedli dvakrat, je potrdila metodološko trdnost naših ugotovitev. Kaiser-Meyer-Olkinovo (KMO) merilo in Bartlettov test sta potrdila ustreznost podatkov za faktorsko analizo. Raziskovalna faktorska analiza je pokazala štiri razsežnosti vprašalnika VASS, ki jih lahko obravnavamo kot različne vidike pojava. Te štiri razsežnosti so bile naslednje: Splošni simptomi, notranji in zunanji negativni vpliv, strategije izogibanja, subjektivne ovire. Skupna pojasnjena varianta štirih dejavnikov je znašala 74,38 %, kar presega običajni prag za zadovoljivo faktorsko rešitev. Pri ponovni analizi se je struktura vprašalnika zožila na eno samo dimenzijo, kar kaže na možnost, da aleksinomija predstavlja en sam konstrukt in da vprašalnik meri splošno težavo pri naslavljanju ljudi po imenu. Zanesljivost vprašalnika je bila potrjena z uporabo Cronbachovega alfa, ki je presegel prag za zadovoljivo notranjo skladnost. Psihološko ozadje raziskave nakazuje, da je aleksinomija lahko zunanja manifestacija notranjih nerazrešenih težav, ki izvirajo iz zgodnjih življenjskih izkušenj. Reševanje notranjih temeljnih bojev je lahko ključnega pomena za premagovanje aleksinomije in spodbujanje bolj zdravih in odprtih oblik komunikacije v odnosih. Uporaba vprašalnika VASS lahko omogoči pridobivanje novih empiričnih podatkov in posledično razširi prihodnje raziskave o aleksinomiji. Te bi lahko vključile raziskovanje prizadetih in neprizadetih skupin ali pa se razširile na samoidentifikacijo udeležencev. Poleg tega bi lahko vključitev EEG meritev poglobila razumevanje tega psihološkega pojava. Vprašalnik VASS je ključnega pomena za klinične in raziskovalne namene, saj pomaga pri odkrivanju simptomov aleksinomije. V nadaljnjih študijah si je potrebno prizadevati za določitev diagnostičnih mejnih vrednosti, da bo mogoče meriti stopnjo simptomov povezanih z aleksinomijo, hkrati pa je potrebno vključiti klinično validacijo, da bi povečali uporabnost VASS vprašalnika v kliničnih okoljih.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: Kognitivna znanost, Psihologija, Imena, aleksinomija, razvoj testa
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: S. Jakaj
• Leto izida: 2025
• Št. strani: 69 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-168724
• UDK: 159.953:81'373.231(043.2)
• COBISS.SI-ID: 233433859
• Datum objave v RUL: 19.04.2025

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Razvoj vprašalnika za potrjevanje aleksinomije

Izvleček

Despite the tremendous social importance of names, there seem to be people who cannot address others by their personal names. We have termed this condition as “alexinomia”. The research in this master’s thesis focused on the development of a screening instrument for alexinomia in the form of a psychometric questionnaire named Vienna Alexinomia Symptom Scale (VASS). We included the data of 167 participants, 44 of whom were part of the affected group and 123 to the unaffected group, for assessing the questionnaire's psychometric properties including objectivity, validity and reliability. Our statistical analysis was done twice, and it confirmed the methodological soundness of our findings. The Kaiser-Meyer-Olkin (KMO) criterion and the Bartlett test confirmed the adequacy of the data for factor analysis. Exploratory factor analysis revealed four dimensions of the VASS questionnaire that can be considered as different aspects of the phenomenon. These four dimensions were: General Symptoms, Inner and Outer Negative Impact, Avoidance Strategies, Subjective Obstacles. The total explained variance of the four factors was 74.38%, which exceeds the usual threshold for a satisfactory factor solution. In the re-analysis, the structure of the questionnaire was narrowed down to a single dimension, suggesting the possibility that alexinomia represents a single construct and the questionnaire measures the general problem of addressing people by their first names. The reliability of the questionnaire was confirmed by Cronbach's alpha, which exceeded the threshold for satisfactory internal consistency. The psychological underpinnings of this study suggest that alexinomia may be an external manifestation of internal unresolved issues originating from early life experiences. Addressing these underlying issues may be crucial for overcoming alexinomia and providing healthier, more open forms of communication in relationships. Future research on alexinomia could expand by gaining new empirical data using VASS, exploring both affected and unaffected groups, or by wider distribution and self-identification of the participants. In addition, the inclusion of electroencephalography (EEG) measurements may deepen the understanding of this complex psychological phenomenon. The VASS questionnaire is important for clinical and research purposes as it helps to detect symptoms related to alexinomia. Future studies are necessary to work towards setting diagnostic cut-off scores to determine the presence of alexinomia in individuals and to measure the severity of symptoms related to alexinomia, as well as to further increase the usefulness of VASS in clinical settings.

• Ključne besede: names, alexinomia, test construction