Podrobno

To use AI or not to use AI? : autonomous weapon systems and their complicated relationship with the right to life
ID Shany, Yuval (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (318,82 KB)
MD5: 30A78B762D4CFA67EF6CED25CCF48899
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.pf.uni-lj.si/zalozba-in-revije/znanstvene-razprave Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
The increased prevalence of AI technology developed or adapted for military use raises difficult questions about the compatibility of this new technology with international law in general, and international human rights law (IHRL) in particular. The Human Rights Committee, the expert body entrusted with monitoring the application of the International Covenant on Civil and Political Rights, expressed its view in 2018 on the relationship between the emergence of new military AI and respect for the right to life. The article reviews the terms of the IHRL debate surrounding the introduction of AI technology into military contexts and its relationship to the right to life. Section one briefly reviews some actual and potential applications of AI in military contexts. Section two deals with three principal objections to introducing military AI to battlefield environments: the capacity of autonomous or semi-autonomous AI systems to properly apply international humanitarian law (IHL), concerns about de facto lowering of standards of humanitarian protection, and the ethical and legal implications of transferring certain life-and-death decisions from humans to machines. Section three reviews, in light of these three principled objections, specific proposals by the ICRC to limit the use of AI in military contexts (limiting the scope and manner of use of autonomous weapon systems, and excluding unpredictable and lethal systems). Section four reviews the main issues discussed in this article from the vantage point of the right to life under IHRL, as elaborated in General Comment No. 36.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:autonomous weapon systems, autonomous weapon systems, right to life, international humanitarian law, human dignity, accountability, transparency, meaningful human control, ICRC
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2024
Št. strani:Str. 167-188, 349-350
Številčenje:Letn. 84
PID:20.500.12556/RUL-168340 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:341.3:342.7:004.8
ISSN pri članku:1854-3839
DOI:10.51940/2024.1.167-188 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:225958403 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.04.2025
Število ogledov:745
Število prenosov:254
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Zbornik znanstvenih razprav
Skrajšan naslov:Zb. znan. razpr.
Založnik:Pravna fakulteta
ISSN:1854-3839
COBISS.SI-ID:223437312 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nd/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons Brez predelav dovoljuje uporabnikom ponovno distribucijo dela, vendar ne v spremenjeni obliki. Zahtevana je navedba avtorstva.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Uporabljati umetno inteligenco ali ne? : avtonomni orožni sistemi in njihov zapleteno razmerje s pravico do življenja
Izvleček:
Razširjenost tehnologij umetne inteligence, razvite ali prilagojene za vojaško uporabo, odpira zahtevna vprašanja o skladnosti teh novih tehnologij z mednarodnim pravom nasploh ter še zlasti z mednarodnim pravom človekovih pravic. Odbor za človekove pravice, strokovno telo, ki je zadolženo za spremljanje izvajanja Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, je leta 2018 podal svoje mnenje o razmerju med pojavom nove vojaške umetne inteligence in spoštovanjem pravice do življenja. Članek preučuje razprave v okviru mednarodnega prava človekovih pravic v zvezi z uvajanjem tehnologij umetne inteligence v vojaške kontekste in njihovim razmerjem s pravico do življenja. V prvem delu na kratko predstavi nekatere dejanske in možne uporabe umetne inteligence v vojaških okoljih. V drugem delu obravnava tri glavne ugovore zoper uvajanje umetne inteligence v bojna območja: zmožnost avtonomnih ali polavtonomnih sistemov umetne inteligence, da delujejo skladno s pravili mednarodnega humanitarnega prava, pomisleke glede dejanskega znižanja standardov humanitarne zaščite ter etične in pravne posledice prenosa nekaterih odločitev o življenju ali smrti z ljudi na stroje. V tretjem delu – ob upoštevanju teh treh načelnih ugovorov – avtor preuči konkretne predloge Mednarodnega odbora Rdečega križa za omejitev uporabe umetne inteligence v vojaških okoljih (omejitev področja in načina uporabe avtonomnih orožnih sistemov ter izključitev nepredvidljivih in smrtonosnih sistemov). V četrtem delu so glavna vprašanja, ki jih obravnava ta članek, preučena z vidika pravice do življenja po mednarodnem pravu človekovih pravic, kot jo pojasnjuje Splošni komentar št. 36.

Ključne besede:avtonomni orožni sistemi, pravica do življenja, mednarodno humanitarno pravo, človekovo dostojanstvo, odgovornost, preglednost, smiselni človeški nadzor, Mednarodni odbor Rdečega križa, vojaška umetna inteligenca

Projekti

Financer:ERC - European Research Council
Številka projekta:101054745
Naslov:Three Generations of Digital Human Rights
Akronim:DigitalHRGeneration3

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Zbornik znanstvenih razprav

Nazaj