Podrobno

Doživljanje gozda in razmišljanje prvošolcev o gozdu : magistrsko delo
ID Kržan, Ksenija (Avtor), ID Hergan, Irena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,56 MB)
MD5: 5C208108DFAED6288651E7020D705181

Izvleček
Gozd daje nešteto priložnosti za celostno učenje v naravi, saj otrok nabira nove izkušnje, jih ureja, nadgrajuje, povezuje, širi razumevanje in pridobiva pozitiven odnos do bivanja v naravi. V gozdnem okolju otrok vlogo, ki je v razredu velikokrat pasivna, spremeni v aktivno, saj je aktiven in soudeležen raziskovalec gozda ter lastnih dejanj in občutkov. V teoretičnem delu smo predstavili izkustveno učenje, nato smo opredelili gozd, pojma gozdna šola in gozdna pedagogika ter predstavili pomen gozdne pedagogike. Ovrednotili smo vlogo učitelja kot gozdnega pedagoga, predstavili pomembnost gozdne pedagogike kot metode poučevanja v osnovni šoli, njene učne učinke ter zapisali načela uspešnega učenja v naravi. Prikazani so tudi didaktični pripomočki za pouk v gozdu. Na koncu so predstavljene še tri De Bonove tehnike razmišljanja, uporabne tudi v gozdu. V empiričnem delu je predstavljeno, kako reden obisk gozda vpliva na doživljanje in razmišljanje prvošolcev o gozdu, katere dejavnosti počnejo otroci v gozdu, kako radi so v gozdu in kako se v njem počutijo. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu, pri tem je uporabljena deskriptivna metoda. V raziskavi je sodelovalo 25 prvošolcev (14 »gozdnih« in 11 »negozdnih«), s katerimi smo opravili po tri intervjuje v treh različnih letnih časih. V empiričnem delu so izpisani tudi učni cilji iz slovenskega učnega načrta vseh predmetnih področij 1. razreda, ki jih učitelji lahko uresničujejo v gozdu, in pregled učnih priprav učiteljice, ki pouk v gozdu izvaja enkrat tedensko. Rezultati raziskave nakazujejo na pozitiven doprinos obiska gozda v sklopu šole predvsem v smislu doživljanja in opisa gozda. Obe skupini otrok na splošno v povprečju zelo radi obiskujeta gozd, tudi počutje vseh otrok je v gozdu načeloma prijetno. Kar je otrokom v gozdu všeč, ni všeč oz. jim je zanimivo, se tekom šolskega leta precej spreminja. Raziskava je pokazala razlike v dejavnostih, ki jih »gozdni« in »negozdni« otroci počnejo v gozdu, hkrati pa nekatere dejavnosti ostajajo enake za obe skupini otrok. Strokovni doprinos magistrskega dela je predvsem v razumevanju otrokovega doživljanja narave, razvoju okoljske ozaveščenosti ter pomenu pouka v gozdu kot odlične metode za raziskovanje, doživljanje in razmišljanje o gozdu.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gozd, naravno okolje, gozdna šola, gozdna pedagogika, prvošolci, osnovnošolsko izobraževanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:K. Kržan
Leto izida:2025
Št. strani:89 str.
PID:20.500.12556/RUL-167100 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:373.3(043.2)
COBISS.SI-ID:225557251 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.02.2025
Število ogledov:542
Število prenosov:281
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:First-graders' experiences and perceptions of the forest
Izvleček:
The forest offers countless opportunities for holistic learning in nature, as children gather new experiences, organize, upgrade, connect, and expand their understanding, while developing a positive attitude towards living in nature. In a forest environment, a child’s role, which is often passive in the classroom, changes to an active one, as they become active and involved explorers of the forest and their own actions and feelings. In the theoretical part, we presented experiential learning, followed by definitions of forest, forest school, and forest pedagogy. The significance of forest pedagogy was elaborated on. The role of the teacher as a forest pedagogue was evaluated, as well as the importance of forest pedagogy as a teaching method in primary schools, its learning outcomes, and the principles of successful learning in nature. Additionally, didactic tools for forest education were presented. Finally, three of de Bono's thinking techniques were introduced, which are also useful in the forest. The empirical part presents how regular visits to the forest influence first graders' perceptions and thoughts about the forest, the activities children engage in in the forest, and how much they enjoy and feel in the forest. The research is based on a qualitative approach, using a descriptive method. The research involved 25 first graders (14 "forest" and 11 "non-forest") who were interviewed three times in three different seasons. The empirical part also lists learning objectives from all first grade subjects that teachers can achieve in the forest and provides an overview of lesson plans of a teacher who conducts forest-based lessons once a week. The research results indicate a positive contribution of school-based forest visits, particularly in terms of children's perceptions and descriptions of the forest. Overall, both groups of children generally enjoy visiting the forest, and most feel comfortable in the forest environment. The specific aspects of the forest that children enjoy, dislike, or find interesting change significantly throughout the school year. The research revealed differences in the activities that "forest" and "non-forest" children engage in, while some activities remain consistent across both groups. The primary academic contribution of this master's thesis lies in advancing our understanding of children's perceptions of nature, the development of environmental awareness, and the significance of forest education as an effective method for exploring, experiencing, and reflecting upon forests.

Ključne besede:forest, natural environment, forest school, forest pedagogy, first-graders

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj