The social and spatial aspect of public spaces - through the analysis of ali Madanipour’s works

Berisha, Rrona (avtor), Čerpes, Ilka (avtor)

After the final decline of functionalism in the 1960s, the debate regarding public spaces returned to theoretical discussions and practical work in the field of urban planning and design. First as a reminder of the historical role and form of public space and then as a discussion of public space as a central tool for the development of sustainable cities. Among the most important theorists in this field is Professor Madanipour. The focus of this paper is in the socio-spatial aspect of public spaces. Respectively, in analyzing two of the most important works of Madanipour, with a considerable time difference, for understanding whether and how did his viewpoints regarding public spaces change or develop during time. Initially, the two works are analyzed, one from 1996, the other from 2020. Further, these works are critically compared to each other. Madanipour describes the current situation of public spaces with the saying “From a critique to an orthodoxy”. The challenges and dissatisfactions that were raised in the past, and even mentioned by him, have now become commonplace, a reality we are accepting. For public spaces, his point of view is simple, he requires good access to them, to be inclusive and open to all, and to take into account their social-spatial aspect and all areas related to it. One of his main dissatisfactions is that public spaces are being treated as economic generators. At the end it is talked about nowadays public spaces, and possible directions for their development.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: urban planning, urban design, public spaces, development of cities, socio-spatial aspects, accessibility
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.02 - Pregledni znanstveni članek
• Organizacija: FA - Fakulteta za arhitekturo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2022
• Št. strani: Str. 30-35
• Številčenje: Št. 10
• PID: 20.500.12556/RUL-167042
• UDK: 711.4:316.728
• ISSN pri članku: 2350-3637
• DOI: 10.15292/IU-CG.2022.10.030-035
• COBISS.SI-ID: 152949763
• Datum objave v RUL: 05.02.2025

Gradivo je del revije

• Naslov: Igra ustvarjalnosti : teorija in praksa urejanja prostora
• Založnik: Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Založba Univerze v Ljubljani
• ISSN: 2350-3637
• COBISS.SI-ID: 269631744

Licence

• Licenca: CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
• Opis: Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Družbeni in prostorski vidik javnih prostorov - skozi analizo del Alija Madanipourja

Izvleček

Po dokončnem zatonu funkcionalizma v šestdesetih letih 20. stoletja se je debata o javnem prostoru mest vrnila v teoretične razprave in praktično delo na področju urbanističnega načrtovanja in oblikovanja. Najprej kot spomin na zgodovinsko vlogo in obliko javnega prostora, nato pa kot razprava o javnem prostoru kot osrednjem orodju za razvoj trajnostnih mest. Med najpomembnejšimi teoretiki na tem področju je arhitekt in profesor Ali Madanipour. V središču tega prispevka sta družbeni in prostorski vidik javnih prostorov. Analizirani sta dve najpomembnejši deli profesorja Madanipourja, ki sta izšli s precejšnjo časovno razliko, da bi razumeli, ali so se stališča profesorja Madanipourja glede družbeno-prostorskega vidika javnih prostorov sčasoma spremenila oziroma razvila in na kakšen način. Najprej smo analizirali dve deli profesorja Madanipourja, eno iz leta 1996 in drugo iz leta 2020, nato pa smo ti deli kritično primerjali med seboj. Profesor Madanipour opisuje trenutno stanje javnih prostorov z besedami »od kritike do ortodoksije«. Izzivi in nezadovoljstvo, ki so se pojavljali v preteklosti in jih je omenjal tudi sam, so zdaj postali običajni, torej realnost, ki jo sprejemamo. Njegovo stališče glede javnih prostorov je preprosto, saj zahteva, da so dobro dostopni, vključujoči in odprti za vse brez razlik ter da upoštevajo družbeno-prostorski vidik prostora in vseh področij, ki so z njim povezana. Kot je omenil, je med drugim najmanj zadovoljen s tem, da se javni prostori obravnavajo kot gospodarski generatorji, pri čemer niso ustvarjeni za krepitev družbenega vidika ter vseh telesnih, duševnih in družbenih koristi, ki jih imajo za uporabnike.

• Ključne besede: urbanistično načrtovanje, urbanistično oblikovanje, javni prostori, razvoj mest, družbeno-prostorski vidiki, dostopnost