Podrobno

Zbiranje, hranjenje in razstavljanje umetnin v luči bolj trajnostnega varstva
ID Šeme, Blaž (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (161,54 KB)
MD5: 3FFDB4050678F89B41402FAAEEB751DB
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/692 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Že iz antike poznana težnja po zbiranju in razstavljanju likovnih umetnin je z vzponom humanizma v Evropi pridobila nove razsežnosti. Poleg sprva cerkvenih in zasebnih zbirk vladarjev, visokega plemstva in premožne meščanske elite se nato v 17. in še posebej v 18. stoletju pojavijo prve večje javne galerijske zbirke umetniških del. Marsikatere od teh galerij in muzejev obstajajo še danes. Njihovo število in tudi obseg umetnin v zbirkah sta se čez desetletja in stoletja močno povečala, ta trend pa se nezadržno nadaljuje. Medtem ko je bila v prvih zbirkah večina del razstavljena, je danes delež takšnih vsaj v večjih ustanovah navadno zelo majhen, saj je večina artefaktov shranjena po depojih in le redko ali sploh nikoli predstavljena obiskovalcem. Hkrati se povečujejo popisi in obseg institucionalnega varstva likovnih umetnin nepremične kulturne dediščine. Za popisovanje, hranjenje, vzdrževanje, konserviranje-restavriranje in monitoring vseh teh umetnin potrebujemo vedno več strokovnjakov, prostora in energije, kar v današnji bolj trajnostno naravnani družbi pomeni velik izziv. Prav tako nastajajo težave z dostopnostjo na turistično močno izpostavljenih lokacijah, saj je treba zaradi škodljivega vpliva na okolje in umetnine število obiskovalcev omejevati. Rešitve se vsaj delno kažejo na različnih področjih: morda v upoštevanju tudi manj antropocentričnih vidikov pri vrednotenju likovne dediščine, dopuščanju možnosti še večje družbene udeležbe pri odločanju o ohranjanju in spremljanju stanja dediščine, nadaljnji digitalizaciji in virtualizaciji likovne dediščine in nasploh v razvoju digitalne humanistike ter zmanjševanju ogljičnega odtisa in energijske porabe v galerijah, muzejih in stavbah nepremične kulturne dediščine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:trajnostno varstvo, konserviranje, umetniške zbirke, digitalizacija likovne dediščine, ogljični odtis
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ALUO - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2024
Št. strani:Str. 169-176, 248-249
PID:20.500.12556/RUL-166642 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:7.01
DOI:10.51938/9789612974633 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:221142019 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.01.2025
Število ogledov:389
Število prenosov:135
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Vizualnost v času posthumanizma : okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju
Uredniki:Uršula Berlot Pompe
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2024
ISBN:978-961-297-464-0
COBISS.SI-ID:215497731 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Collecting, preserving and exhibiting art in light of a more sustainable conservation
Izvleček:
The tendency to collect and exhibit works of art, which had been known since antiquity, took on new dimensions with the rise of humanism in Europe. In addition to the initially ecclesiastical and private collections of rulers, the aristocracy and the wealthy bourgeois elite, the first large public galleries displaying works of art appeared in the 17th and especially in the 18th century. Many of these galleries and museums still exist today. Their number and the volume of works of art in their collections have increased dramatically over the decades and centuries, and this trend is continuing unabated. While most artworks were exhibited in the early collections, today the proportion of artworks on display, at least in the larger institutions, is usually very small, as most artefacts are stored in depots and rarely, if ever, on public display. At the same time, inventories and institutional protection of works of fine art of immovable cultural heritage are increasing. Inventorying, preserving, maintaining, conserving-restoring and monitoring all these works of art requires more and more experts, space and energy, which is a major challenge in today’s more sustainability-oriented society. There are also problems of accessibility in highly touristic locations, where the number of visitors has to be limited because of the harmful impact on the environment and the artefacts. Solutions are at least partially evident in various areas: perhaps taking into account less anthropocentric aspects in the valuation of visual heritage, allowing for even greater social participation in decisionmaking on the preservation and monitoring of the state of heritage, further digitising and virtualising visual heritage and developing digital humanities in general, and reducing the carbon footprint and energy consumption of galleries, museums and immovable cultural heritage buildings.

Ključne besede:sustainable heritage protection, conservation, art collections, digitisation of art heritage, carbon footprint

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J7-4641
Naslov:Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo - HEI-TRANSFORM

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj