Podrobno

Umetniško ustvarjanje in okoljska etika - vprašanja za sodobnost
ID Zgonik, Nadja (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (705,04 KB)
MD5: 7EF086B14BA7491BA496CDC6DE1CE6C5
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/692 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Okoljska etika in landart (tudi earth art ali earth works) sta se kot novi disciplini, filozofska in umetnostna, začela razvijati v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Spodbudil ju je družbeni, politični in ekonomski razvoj, ko v okolju ni bilo več mogoče spregledati onesnaževanja kot posledice pospešene industrializacije. Kljub identičnemu fokusu – to je odnos do narave – se načela okoljske etike in landarta razlikujejo. Prva deluje s položajev jasnih moralističnih izhodišč – prizadeva si za ohranjanje narave in to je njen osrednji cilj. Drugače je z landartom, ki ni nujno usmerjen k določenemu okoljskemu cilju, saj je osredotočen predvsem na formalistično aktivacijo zunanjega odprtega prostora in ustvarjanje z naravnimi materiali. Ameriški landart je nastajal v puščavah v monumentalnem merilu. Vprašanje je, ali so prostori, kjer se človek ne naseljuje in so še vedno nespremenjeno naravno okolje, kamor se uvrščajo divjina, puščave in globine oceanov, sploh »okolje«, torej ali je z delovanjem v takih prostorih sploh mogoče naglašati okoljske teme. Za razliko od landarta je pri environmental artu (okoljska/ekološka/okoljskovarstvena umetnost) poraba fizičnega naravnega prostora, ki je bil pri pionirjih landarta v velikanskih dimenzijah, precej zmernejša, projekti pa ne nastajajo v geografsko oddaljenih prostorih, puščavah, temveč v urbanem okolju, niti ni nujno, da v odprtem prostoru, saj so zelo pogosto postavljeni v zaprtih javnih prostorih, muzejih in galerijah. Ta umetnost je že v izhodišču družbeno in politično angažirana, z večjo mero dostopnosti pa ima tudi več možnosti, da posreduje okoljsko sporočilo. Postavlja se vprašanje vrednotenja te umetnosti. Ali naj jo ocenjujemo skozi prizmo družbene učinkovitosti okoljskega sporočila? Je ta vidik pomembnejši od njenega umetniškega učinkovanja? Ali pa je med obema vidikoma povezava in je likovna artikulacija dejavnik, zaradi katerega je to sporočilo bolj sugestivno? Vprašanje razmerja med načeli okoljske etike in okoljskim umetniškim delovanjem ne ponuja enostavnih odgovorov, saj posega v strukturo umetnostnega sistema, ki mu s spodmikanjem tradicionalnih kompetenc spreminja paradigmo. V besedilu na reprezentančnih primerih umetnikov Marka Pogačnika in skupine OHO, Roberta Smithsona, Walterja de Marie, Alana Sonfista in Agnes Denes iščem odgovore, ali so umetniška dela, ki si za izhodišče postavijo odnos med človekom, živimi bitji in neživo naravo, nujno zavezana načelom okoljske etike in kako etični vidik vpliva na vrednotenje umetnosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:okoljska umetnost, ekološka umetnost, antropocentrizem, okoljska etika, naravno okolje
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ALUO - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2024
Št. strani:Str. 89-102, 243-245
PID:20.500.12556/RUL-166638 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:7.01
DOI:10.51938/9789612974633 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:221146627 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.01.2025
Število ogledov:447
Število prenosov:120
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Vizualnost v času posthumanizma : okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju
Uredniki:Uršula Berlot Pompe
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2024
ISBN:978-961-297-464-0
COBISS.SI-ID:215497731 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Artistic creation and environmental ethics - modern issues
Izvleček:
Environmental ethics and land art (also earth art or earth works) began toemerge as new disciplines, philosophical and artistic, in the 1960s and 1970s.They were stimulated by social, political and economic developments, when pollution of the environment as a consequence of accelerated industrialisation could no longer be ignored. Despite the identical focus - i.e. the relationship with nature - the principles of environmental ethics and land art differ. The former operates from a clear moralistic position—it seeks to preserve nature, which is also its main goal. Land art is different, as it is not necessarily oriented towards a specific environmental goal. It focuses mainly on the formalist activation of outdoor open space and on creating with natural materials. American land art was created in deserts on a monumental scale. The question is whether spaces that are not inhabited by humans and are still unchanged natural environments, which include wilderness, deserts and the depths of the ocean, are “environments” at all, i.e. whether it is possible to address environmental issues by working in such spaces. Unlike land art, environmental art (also known as ecological art or eco-art) is much more moderate in its use of physical natural space, which was of enormous proportions in the case of the pioneers of land art, and the projects are not created in geographically remote spaces like deserts, but in urban environments, not even necessarily in open space, as they are very often installed in enclosed public spaces, museums and galleries. Such art is socially and politically engaged from the outset, and with a greater degree of accessibility, it also has a greater chance of conveying an environmental message. This raises the question of the valuation of this art. Should we evaluate it through the prism of the social effectiveness of the environmental message? Is this aspect more important than its artistic impact? Or is there a link between the two aspects and is the artistic articulation a factor that makes the message more suggestive? The question of the relationship between the principles of environmental ethics and environmental artistic action does not offer easy answers, since it intervenes in the structure of the art system, which is changing its paradigm by undermining traditional competences. Using the representative examples of artists Marko Pogačnik and the OHO group, Robert Smithson, Walter de Maria, Alan Sonfist and Agnes Denes, I seek to answer the question of whether artworks that take as their starting point the relationship between human beings, living beings and inanimate nature are necessarily committed to the principles of environmental ethics, and how the ethical perspective influences the evaluation of art.

Ključne besede:environmental art, ecological art, anthropocentrism, environmental ethics, natural environment

Projekti

Financer:Drugi - Drug financer ali več financerjev
Program financ.:European Union - NextGenerationEU, Republic of Slovenia, Ministry of Higher Education, Science and Innovation
Naslov:UL za trajnostno družbo - ULTRA

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj