Podrobno

Čas za čas in njegovo (ne)delovanje
ID Predan, Barbara (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (236,36 KB)
MD5: 64790CDE515CA982B8F88978240CD0A6
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/692 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Besedilo preizprašuje, kako delovati na način, ki prekinja ustaljeno. Kako prekiniti ustaljeno stanje, ki je – kot na to opozori Giorgio Agamben – pravzaprav povsem neustaljeno? Živimo namreč v času, ki se z mnoštvom izbir (navidezno) nenehno spreminja, medtem ko je generalizacija izjeme postala nekaj vsakdanjega, saj živimo v svetu izjemnega stanja. Živimo v svetu, kjer je začasnost izjemnosti postalo pravilo. Ali kot naš čas pronicljivo opiše Peter Klepec, živimo v času »permanentnih ultimatov, v družbah izrednih razmer«, v družbi »superizrednih stanj«. To stanje pa se manifestira v »razvoju«, katerega učinki so postopna denaturalizacija sveta. Skupaj s postopkom denaturalizacije se premo sorazmerno spreminja tudi naš odnos do narave. Kljub številnim obstoječim alternativam se zdi, da nismo sposobni več niti misliti, kaj šele udejanjiti dejanj, ki bi nam omogočila izstop iz dane krožnice našega oblastnega nasilja nad naravo. A prav to je za nas nujno. Da to izredno obremenjujoče stanje presežemo, bo namreč treba prekiniti s sedanjimi navidezno nespremenljivimi avtomatskimi procesi in procedurami. Potrebujemo dejanja, ki bodo uničila trenutni vzorec napovedi. Potrebujemo odgovor na vprašanje, kako v tej kontinuiteti izjemnega stanja, podrejenega kapitalu, sploh začeti misliti in vzpostavljati možnost delovanja, pri čemer pa ne smemo pozabiti na vse umetno okoli nas. Vse našteto je za stroko oblikovanja nujno, saj če do spremembe ne bo prišlo s strani same stroke, bodo v spreminjanje oblikovanja prisiljeni tisti, ki bodo preživeli cunami absurdnega izjemnega stanja produkcije stvari, v katerem bivamo danes.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:izredne podnebne razmere, vzdrževanje, oblikovanje, trajnostni umik, denaturalizacija
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ALUO - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2024
Št. strani:Str. 75-86, 241-243
PID:20.500.12556/RUL-166637 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:7.01
DOI:10.51938/9789612974633 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:221133827 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.01.2025
Število ogledov:353
Število prenosov:128
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Vizualnost v času posthumanizma : okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju
Uredniki:Uršula Berlot Pompe
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2024
ISBN:978-961-297-464-0
COBISS.SI-ID:215497731 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Time for time and its (in)action
Izvleček:
The paper questions how to act in a way that breaks with the established. How to break the status quo, which, as Giorgio Agamben points out, is in fact completely unstable? We live in a time that is (seemingly) constantly changing with a multiplicity of choices, while the generalisation of the exception has become commonplace, because we live in a world of emergency. We live in a world where the temporariness of emergency has become the rule. Or, as Peter Klepec insightfully describes our time, we live in a time of “permanent ultimatums, in societies of emergency”, in a society of “superemergencies”. This state of affairs manifests itself in “development”, the effects of which are the gradual denaturalisation of the world. Along with the process of denaturalisation, our relationship to nature is changing in a directly proportionate way. Despite the many alternatives that exist, it seems that we are no longer able to even think, let alone act, in a way that would allow us to break out of the cycle of our domination of nature. But this is what we need to do. To overcome this extremely burdensome situation, it will be necessary to break with the current seemingly immutable automatic processes and procedures. We need actions that will break the current pattern of prediction. We need an answer to the question of how, in this continuity of a state of emergency subordinated to capital, we can even begin to think and create the possibility of action, without forgetting everything artificial around us. All of the above is essential for the design profession, because if change does not come from the profession itself, those who survive the tsunami of the absurd state of emergency in the production of things that we are living in today will be forced to change design.

Ključne besede:climate emergency, sustainment, design, sustainable retreat, denaturalisation

Projekti

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P5-0452
Naslov:Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj