Podrobno

Mimesis in umetnost v času nevromorfnih tehnologij
ID Berlot Pompe, Uršula (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (226,64 KB)
MD5: 6E482972AACB0392AA81D4A08E07F9B9
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/692 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Sodobna odkritja v razvoju umetne inteligence se interdisciplinarno povezujejo z odkritji v nevroznanosti, kibernetiki in biomimetiki. Temeljna tendenca pri raziskovanju inteligentnih strojev temelji na posnemanju možganskih procesov; gre torej za posebno obliko mimetičnih postopkov, kjer tehnološko posnema organsko, torej naravno. Odkritje nevromorfnih tehnologij (sinaptičnih čipov in umetnih nevronov) je kibernetičnim možganom omogočilo visoko stopnjo plastičnosti, torej prilagodljivosti in odzivnosti na hitre spremembe vnesenih podatkov ter njihovo obdelavo, ki je bližje organizmu kot mehanizmu. Ločevanje med umetnim in naravnim, ki je še pred desetletjem temeljilo na izpostavljanju razlik med umetnimi sistemi, ki jih poganja programirana koda (determinizem), in živimi, čutečimi organizmi, ki so epigenetsko odzivni na okolje, postaja vse bolj obsoletno. V humanističnih znanostih, filozofiji, estetiki in umetnosti se porajajo miselne tendence, ki poskušajo razumeti širši pomen integracije pametnih strojev v procesih komunikacije, ustvarjalnosti in imaginacije na ravni družbe ali posameznika, saj uporaba umetne inteligence sproža vidne spremembe mentalnih procesov individuacije, kognicije, pomnjenja, razmišljanja in doživljanja. Prispevek se opira na izbrane filozofske premise o tehnološkem (Malabou, Stiegler) ter razmišlja o vidikih nove tehnološke mimetičnosti v razmerju do tradicionalnih pojmov pasivnega mimesisa in imitacije, razlik med kopijo in originalom, modelom in simulacijo. Koncept mimesisa v luči sodobnih nevroznanstvenih konceptov možganske plastičnosti in zrcalnih nevronov (fiziološke podlage posnemanja, empatije in sočutja) z aplikacijami v domeni kibernetike in nevrotehnologij pridobiva nove pomene, saj poraja vprašanja o vlogi posnemanja, imaginacije in ustvarjalnosti v procesih konstitucije zavesti in sebstva tudi pri inteligentnih strojih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nevroznanost, nevromorfne tehnologije, mimesis, posnemanje, umetna inteligenca
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ALUO - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2024
Št. strani:Str. 61-72, 240-241
PID:20.500.12556/RUL-166636 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:7.01
DOI:10.51938/9789612974633 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:220247811 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.01.2025
Število ogledov:326
Število prenosov:117
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Vizualnost v času posthumanizma : okoljska etika, ekofeminizem, kibernetika in digitalna humanistika v umetnosti in oblikovanju
Uredniki:Uršula Berlot Pompe
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Založba Univerze
Leto izida:2024
ISBN:978-961-297-464-0
COBISS.SI-ID:215497731 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mimesis and art in the age of aeuromorphic technologies
Izvleček:
Modern advances in the development of artificial intelligence are interdisciplinary with discoveries in neuroscience, cybernetics and biomimetics. The basic tendency in intelligent machine research is to mimic brain processes; it is therefore a special form of mimetic process, where the technological mimics the organic, i.e. the natural. The discovery of neuromorphic technologies (synaptic chips and artificial neurons) has enabled the cybernetic brain to have a high degree of plasticity, i.e. adaptability and responsiveness to rapid changes in the input of data, and to process it in a way that is closer to an organism than a mechanism. The distinction between the artificial and the natural, which a decade ago was based on highlighting the differences between artificial systems driven by programmed code (determinism) and living, sentient organisms that are epigenetically responsive to their environment, is becoming increasingly obsolete. There are emerging trends of thought in the humanities, philosophy, aesthetics and the arts that seek to understand the broader significance of the integration of intelligent machines in the processes of communication, creativity and imagination at the level of society or the individual, since the use of artificial intelligence triggers visible changes in the mental processes of individualisation, cognition, memory, thinking and experience. The paper draws on selected philosophical premises on the technological (Malabou, Stiegler) and reflects on aspects of the new technological mimetic in relation to traditional notions of passive mimesis and imitation, the differences between copy and original, model and simulation. The concept of mimesis, in the light of contemporary neuroscientific concepts of brain plasticity and mirror neurons (the physiological basis of imitation, empathy and compassion), is acquiring new meanings with applications in the domain of cybernetics and neurotechnologies, as it raises questions about the role of imitation, imagination and creativity in the processes of the constitution of consciousness and the self, even in intelligent machines.

Ključne besede:neuroscience, neuromorphic technologies, mimesis, imitation, artificial intelligence

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj