Avtorja analizirata odnose med opisovanjem in predpisovanjem v hrvaških jezikovnih priročnikih. Menita, da anglocentričnega vidika, ki razume predpisovanje kot neznanstveni pristop k jeziku, ni mogoče uporabiti v primeru hrvaščine, saj hrvaško jezikovno predpisovanje vedno temelji tako na opisovanju, korpusni analizi, razlikovanju med funkcijskimi stili in jezikovno rabo kot tudi na izboru, ki izhaja iz dobro uveljavljenih načel in ne iz osebnih preferenc predpisovalcev. Predpisovanje večinoma izhaja iz institucionalnih okvirov in ne iz individualnih mnenj raziskovalcev, raziskovanje za namen predpisovanja pa izvajajo akademske ustanove.
|
