Questo articolo esamina gli investimenti esteri diretti (IDE) come un indicatore dell’integrazione economica, osservando nello specifico l’Europa centro-orientale (CEE) nei due decenni in cui è divenuta parte dell’UE. Sebbene i Paesi della CEE siano rimasti nella periferia dell’UE e abbiano lottato contro divari di sviluppo, hanno attratto ingenti IDE, specialmente nel primo decennio dopo l’adesione, alimentando la crescita di IDE diretti all’esterno e l’integrazione nelle catene globali del valore. Sebbene le economie CEE come quella slovena e ungherese abbiano conosciuto differenze nell’uso degli IDE, questi investimenti e l’integrazione europea rimarranno centrali nello sviluppo economico della regione, nonostante le tensioni geopolitiche attuali.V prispevku obravnavamo neposredne tuje naložbe (NTI) kot večplastno merilo uspešnosti ekonomske integracije in prikažemo zgodovinski pregled dinamike NTI v državah srednje in vzhodne Evrope (SVE) v dveh desetletjih polnopravnega članstva v EU. Čeprav so srednje in vzhodnoevropska gospodarstva ostala večinoma na obrobju EU, se soočala z zamudami pri dohitevanju razvoja in so imela relativno majhen vpliv na oblikovanje politik EU, jim je v dveh desetletjih uspelo (tudi če jih primerjamo z drugimi državami v svetu) pritegniti znatne količine vhodnih NTI (zlasti v prvem desetletju polnopravnega članstva), povečati izhodne NTI in razviti lastna domača večnacionalna podjetja (MNE) ter doseči visoko stopnjo vključenosti v globalne verige vrednosti (GVV). Nadgradnja in napredovanje znotraj GVV (na pozicije razvojnih dobaviteljev z višjo dodano vrednostjo) je sicer potekalo počasneje od pričakovanj. Spremembe v modelu rasti, ki je v zadnjih 20 letih temeljil na neposrednih tujih naložbah, zahtevajo revizijo industrijskih politik, povečano uporabo novih tehnologij, ohranjanje in povečevanja (nivoja) znanja in večja vlaganja v inovacije v gospodarstvih SVE. NTI in evropsko povezovanje bodo še naprej med najpomembnejšimi dejavniki gospodarskega razvoja v državah SVE tudi v obdobju povečanih geopilitičnih trenj, predelovalna industrija in vpetost teh držav v GVV je pomembna za EU kot celoto. Primerjava izkušenj iz Slovenije in Madžarske pa kaže, da kljub skupni poti obstajajo razlike v izkoriščenosti neposrednih tujih investicij in gospodarskem povezovanju.
|
