Slovenska obala ponuja ugodne pogoje za dejavnosti kopanja in sončenja, zato so se v prostoru izoblikovala številna naravna kopališča in plaže. V članku so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila usmerjena v evidenco njihovega pravnega statusa, števila, obsega in kapacitet. V tem okviru smo izvedli pregled uradnih evidenc, analizo stanja v prostoru, konzultacije z lokalnimi skupnostmi ter upravljavci kopališč. Uporabljeni sta bili deskriptivna in primerjalna raziskovalna metoda. Na podlagi pridobljenih podatkov smo izvedli izračun obsega in kapacitet vseh kopališč. Ugotovili smo, da podatke o kopališčih vodijo institucije tako na državni kot lokalni ravni. Žal so obstoječe evidence nepopolne, težavo predstavlja tudi večkrat nedorečen pravni status (formalna in neformalna kopališča) in neusklajena terminologija (kopališča, plaže, kopalna območja ipd.). Glede števila in prostorske razporeditve smo ugotovili, da se poleg 17 kopališč, kot jih vodijo uradne evidence, v prostoru nahaja še dodatnih 29 lokacij, kjer se tudi izvajajo dejavnosti kopanja in sončenja. Dodaten izziv predstavlja evidentno neskladje med formalno opredeljenimi kopalnimi vodami (vodna zemljišča, ki se razprostirajo po tretjini obalne linije) in kopališči na kopnem. Z izračunom obsega (zemljišča na kopnem v m2 ) in kapacitet (7 m2 /kopalca kot minimum) smo ugotovili, da vseh 46 kopališč skupaj omogoča nastanitev 42.781 kopalcev. Ta ocena skoraj trikrat presega uradne podatke, kar naslavlja potrebo po nadgradnji obstoječega sistema evidentiranja stanja v prostoru. Predstavljeni rezultati bodo v podporo zlasti institucijam, ki jim nedavno sprejeti Pomorski prostorski plan Slovenije nalaga pristojnosti in naloge za načrtovanje posegov v obalnem pasu. Sem sodi predvsem izdelava ocene nosilne zmogljivosti prostora in posledično usklajeno izvajanje strategije prostorskega razvoja v občutljivem morskem okolju.
|
