Podrobno

Pregled in primerjava pojavnosti ter učinkov per- in polifluoroalkilnih spojin
ID Cencič, Eva (Avtor), ID Sollner Dolenc, Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka. Vsebina dokumenta nedostopna do 17.12.2026.
MD5: 3376BEA0DBC2F6F6C7D703BBE63605E1

Izvleček
Per- in polifluoroalkilne spojine z okrajšavo PFAS so spojine, ki so in se zaradi svojih edinstvenih lastnosti veliko uporabljajo v industriji in v potrošnih izdelkih. Prisotne so v sintezi polimerov, v gasilnih penah in kot dodatki za izboljšavo lastnosti ovojnin za živila, ličil in tekstila. Zaradi njihove obstojnosti in dolgega razpolovnega časa predstavljajo veliko tveganje za zdravje ljudi. Regulatorne institucije preučujejo učinke teh kemikalij na okolje ter na ljudi in so že ukinile uporabo perfluorooktansulfonske kisline (PFOS) in perfluorooktankarboksilne kisline (PFOA), vendar pa tudi veliko drugih PFAS lahko povzroči škodljive učinke. Namen te magistrske naloge je bil pregledati pojavnosti PFAS v naravnem okolju po svetu in ugotoviti, katere PFAS povzročajo največ škodljivih učinkov na ljudi in živali. Osredotočili smo se na neželene učinke ugotovljene v in vivo in in vitro raziskavah. Za zbiranje člankov smo uporabili sistematični literaturni pregled dveh podatkovnih baz PubMed in Science Direct. Med pridobljenimi članki pa smo informacije, ki so bile primerne za literaturni pregled, izbrali v skladu z metodologijo PRISMA. Potencialni viri izpostavljenosti spojinam, ki smo jih raziskali, so izdelki za potrošnike, prah in zrak notranjih prostorov, vode in sedimenti ter odpadne vode in blato iz čistilnih naprav. Po vseh celinah so raziskave pokazale prisotnost PFAS v notranjih prostorih, zemlji in vodi. V prahu in zraku so pogosto prisotne PFOS in PFOA, pri čemer je raven PFAS višja v urbaniziranih območjih. V Evropi in Severni Ameriki se najpogosteje pojavljajo PFOA in PFOS, medtem ko je v Aziji bolj opazen premik k alternativnim kratkoverižnim PFAS (npr. 6:2 fluorotelomersulfonat (6:2 FTS), kalijeva sol 6:2 fluorotelomer sulfonata (F-53B)). Območja, kjer se uporabljajo vodne filmotvorne gasilne pene z okrajšavo AFFF, kažejo najvišje stopnje onesnaženosti. Potrošniški izdelki z najvišjo vsebnostjo PFAS pa so voski za smuči. V pregledu raziskav pojavnosti pri ljudeh smo iz zbrane literature pridobili predvsem podatke o vsebnosti PFAS v krvi populacij. Najpogosteje detektirane spojine v krvi ljudi so bile PFOA, PFOS, perfluoroheksansulfonska kislina (PFHxS) in perfluorononanojska kislina (PFNA). Poklicno izpostavljeni ljudje po vsem svetu imajo višje ravni PFAS v primerjavi s splošno populacijo. V pregledanih in vitro raziskavah so predvsem PFOA, PFOS, PFHxS, PFNA in PFDA pokazale učinke na estrogenske in androgene receptorje ter na ščitnični hormonski sistem. Pregledane in vivo raziskave na živalih kažejo predvsem vpliv na jetra, endokrini sistem in razvoj potomcev. V preglednih raziskavah humanega biomonitoringa smo odkrili neenotne rezultate. Vendar pa se je pokazal nezanemarljiv vpliv na ščitnične hormone, prenatalni razvoj, dojenje ter na plodnost in spolne hormone. Prav tako pa bodo potrebne dodatne raziskave za pojasnitev njihovega vpliva na imunski sistem ter na nevrološki razvoj predvsem pri otrocih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:PFAS, motilci endokrinega sistema, pojavnost v okolju, pojavnost v ljudeh, toksični učinki
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-166025 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.12.2024
Število ogledov:475
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Review and comparison of the incidence and effects of per- and polyfluoroalkyl compounds
Izvleček:
Per- and polyfluoroalkyl compounds, abbreviated PFAS, are compounds that are widely used in industry and consumer products due to their unique properties. They are present in polymer synthesis, in fire-fighting foams and as additives to improve the properties of food packaging, make-up and textiles. Their persistence and long half-life pose a significant risk to human health. Regulatory institutions are studying the effects of these chemicals on the environment and on humans and have already phased out the use of perfluorooctane sulfonic acid (PFOS) and perfluorooctanecarboxylic acid (PFOA), but many other PFASs can also cause harmful effects. The aim of this master thesis was to review the occurrence of PFASs in the natural environment worldwide and to identify which PFASs cause the most adverse effects on humans and animals. We focused on adverse effects identified in in vivo and in vitro studies. A systematic literature review of two databases, PubMed and Science Direct, was used to collect the articles. The information suitable for the review was selected from the retrieved articles according to the PRISMA methodology. Potential sources of exposure to the compounds we have investigated include consumer products, dust and indoor air, water and sediment, and wastewater and sewage sludge. Across continents, surveys have shown the presence of PFASs in indoor air, soil and water. PFOS and PFOA are commonly present in dust and air, with higher levels in urbanised areas. In Europe and North America, PFOA and PFOS are the most commonly found, while in Asia there is a more marked shift towards alternative short-chain PFASs (e.g. 6:2 fluorotelomer sulfonate (6:2 FTS), potassium salt of 6:2 fluorotelomer sulfonate (F-53B)). Areas where aqueous film-forming firefighting foams, abbreviated AFFF, are used show the highest levels of contamination. The consumer products with the highest PFAS content are ski waxes. In our review of human incidence studies, we have mainly extracted data on PFAS levels in the blood of populations from the literature. The most frequently detected compounds in human blood were PFOA, PFOS, perfluorohexanesulfonic acid (PFHxS) and perfluorononanoic acid (PFNA). Occupationally exposed people around the world have higher levels of PFAS compared to the general population. In the in vitro studies reviewed, PFOA, PFOS, PFHxS, PFNA and PFDA in particular have shown effects on estrogen and androgen receptors and on the thyroid hormone system. The in vivo animal studies reviewed show mainly effects on the liver, the endocrine system and the development of offspring. In the human biomonitoring studies reviewed, inconsistent results were found. But a non-negligible impact on thyroid hormones, prenatal development, lactation and on fertility and sex hormones has been demonstrated. Many questions remain about the impact on the immune system and on neurodevelopment, particularly in children.

Ključne besede:PFAS, endocrine disruptors, occurrence in the environment, occurrence in people, toxicity

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj