Namen: Preveriti učinkovitost individualnih prehranskih ukrepov, ki jih v obravnavi prehransko ogroženih pacientov s kronično boleznijo, načrtuje in izvaja klinični dietetik ter se odražajo v spremembah prehranskega in funkcionalnega stanja pacientov. Metode: Longitudinalno evalvacijsko raziskavo smo med majem 2020 in novembrom 2022 izvedli v dveh večjih slovenskih zdravstvenih domovih. Prehransko presejanje smo izvedli z uporabo univerzalnega orodja za prehransko presejanje Malnutrition Universal Screening Toll (MUST) in dodatnimi dejavniki tveganja (≥ 70 let in ITM < 22 kg/m²; manjši vnos hrane v zadnjih petih dneh). Prehransko ogrožene paciente smo napotili h kliničnemu dietetiku na individualno prehransko obravnavo. Skupino pacientov smo spremljali v dveh različnih časovnih točkah, uporabili smo dizajn pred postopkom/po postopku. Rezultate smo analizirali po šestih mesecih. Rezultati: V vzorec smo vključili 94 bolnikov. Prehranska ogroženost se je pri pacientih z visokim in zmernim tveganjem po šestih mesecih znatno zmanjšala. V podskupini pacientov z oceno MUST ≥ 1 (77 pacientov) so se telesna masa, indeks telesne mase, indeks puste mase, količina zaužite energije in količina zaužitih beljakovin znatno povečali (p < 0,001). Medtem ko se je fazni kot pomembno povečal (p < 0,001), je moč prijema ostala relativno stabilna. V podskupini pacientov z oceno MUST = 0 (17 bolnikov), smo po šestih mesecih opazili porast povprečne količine zaužite energije (p < 0,001) in povprečno količino zaužitih beljakovin (p = 0,003). Zaključki: Rezultati raziskave so dokazali, da lahko z individualno naravnavami prehranskimi ukrepi, ki jih izvaja klinični dietetik, pri prehransko ogroženih pacientih s kronično boleznijo pomembno izboljšamo prehransko in funkcionalno stanje ter zmanjšamo njihovo prehransko ogroženost.
|