Retroperitonealni sarkomi (RPS) predstavljajo redko skupino malignih bolezni mehkih tkiv in predstavlja tako diagnostični kot terapevtski izziv. Pričujoča doktorska naloga je raziskala vpliv telesne sestave ter imunskih in z vnetjem povezanih biomarkerjev na onkološke in operativne izide pri bolnikih s primarnim RPS, ki so bili operirani z namenom ozdravljenja. V retrospektivno študijo je bilo vključenih skupno 100 bolnikov, operiranih na Onkološkem inštitutu v Ljubljani med letoma 1999 in 2020. Glede na razpoložljivost predoperativnih računalniških tomografov je bila študijska kohorta razdeljena v 2 podskupini: ena z CT (angl. Computer tomography, CT) slikovno diagnostiko (N = 58) in druga brez. Z uporabo računalniške analize CT-ja na nivoju tretjega ledvenega vretenca smo izmerili predoperativno površino skeletnih mišic (angl. Skeletal muscle area, SMA), površino visceralnega in podkožnega maščobnega tkiva (angl. Visceral adipose tissue area, VAT in angl. Subcutaneous adipose tissue area, SAT) ter oslabitev sevanja pri prehodu skozi mišice (angl. Muscle radiation attenuation, MRA). Za diagnosticiranje podhranjenosti so bila uporabljena merila Globalne pobude za opredelitev podhranjenosti (angl. Global leadership initiative for malnutrition, GLIM), medtem ko je bila nizka mišična masa (miopenija) opredeljena na podlagi posodobljenih meril Evropske delovne skupine za sarkopenijo pri starejših ljudeh. Z uporabo statistične metode maksimalnega log-rank testa so bile izračunane optimalne mejne vrednosti parametrov telesne sestave za to kohorto bolnikov. Kaheksija je bila opredeljena na osnovi kriterijev Fearona s sodelavci iz leta 2011. Miosteatoza je bila opredeljena na podlagi mejnih vrednosti MRA, ki so bile prilagojene ITM. Ocenjena stopnja 5-letnega celotnega preživetja (OS) in preživetja brez lokalnega recidiva (LRFS) v obdobju 116 mesecev (mediana) je bila 66.8 % oziroma 77.6 % Prevalenca podhranjenosti in kaheksije je bila enaka pri 23.2 % bolnikov, miopenija pa je bila ugotovljena pri 33.3 %. Bolniki s predoperativno podhranjenostjo (p = 0.035), miopenijo (p = 0.032) in kaheksijo (p = 0.028) so imeli značilno nižje 5-letno OS. Nizek SMI in visok indeks podkožnega maščobnega tkiva sta napovedala lokalno ponovitev LRFS v univariatni analizi (p = 0,052 oziroma p=0.039). Miosteatoza je bila povezana z večjo pooperativno obolevnostjo, vendar ni bila povezana z OS in LRFS (p=0.023). Razmerje med limfociti in monociti (angl. Lymphocyte to monocyte ratio, LMR) je bil najmočnejši z vnetjem povezan prognostični biomarker, povezan z OS (LMR ≤ 3 proti LMR > 3, multivariatno prilagojeno HR 2.67, p = 0.027). Drugi imunski in z vnetjem povezani biomarkerji niso dali zadostnih dokazov, da bi jih lahko šteli za neodvisne napovednike pri primarnem RPS. Na osnovi rezultatov raziskave tako ugotavljamo, da so predoperativna telesna sestava, motnje prehranjenosti (podhranjenost, kaheksija) in s prehranjevanjem povezani sindrom (miopenija, miosteatoza) in z vnetjem povezani indeksi pomembni dejavniki tveganja za ponovitev bolezni in preživetje pri primarnem RPS.
|