Namen: Prispevek proučuje sistemske izzive v slovenski upravni praksi, ki izhajajo iz neustrezno urejene pravice do pritožbe po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). V ta namen je bila opravljena analiza Upravne svetovalnice, ki deluje od leta 2009. Študija vključuje analizo vsebine, kompleksnosti in utemeljenosti ponavljajočih se dilem kot podlage za novo kodifikacijo ZUP.
Zasnova/metodologija/pristop: Glede na naravo teme je uporabljen kombiniran kvalitativni pristop, ki vključuje normativne in dogmatične metode, analizo literature, pregled sodne prakse in statističnih podatkov ter aksiološko metodo. Empirična raziskava temelji na več kot sto primerih z vprašanji in odgovori v zvezi z razlago ZUP v upravni praksi.
Ugotovitve: Upravna pritožba služi več namenom, od varstva pravic strank do zagotavljanja doslednega izvajanja področne zakonodaje. Opravljena analiza opredeljuje sistemska vprašanja, kot so: pravni interes za vložitev pritožbe (zlasti za druge prizadete osebe ali organe), pritožbeni razlogi, pristojnost glede pritožbenih odločitev, določitev, kdaj lahko pritožbo obravnava prvostopenjski organ in kdaj je potrebna devolucija, alternativno reševanje sporov v pritožbah, roki za vložitev pritožbe in odločanje o njej ter možnost odpovedi pravici do pritožbe. Obravnavane so tudi (pomanjkljive) možnosti za digitalizirane postopke. Ta spoznanja služijo kot empirična podlaga za ponovno kodifikacijo ZUP. Akademski doprinos k znanosti: Prispevek ponuja normativno in doktrinarno analizo relevantnih pravnih določb (vključno s pravom EU, slovensko ustavo in ZUP) s poudarkom na ciljih, pravnem interesu, rokih, razlogih in drugih elementih pritožbe. Obenem proučuje ugotovitve iz slovenske sodne prakse v upravnih sporih v zvezi s pritožbami, ki se odražajo v odločitvah vrhovnega in upravnega sodišča ter v upravni praksi.
Raziskovalne/praktične/družbene posledice: Prispevek prinaša strnjen pregled relevantne literature in analizo pravil za izvajanje, oceno in izboljšanje določb ZUP v zvezi s pravico do pritožbe. Na podlagi teh spoznanj predlaga de lege ferenda rešitve za jasnejši ZUP. Ugotovitve lahko služijo kot osnova za odločanje na podlagi podatkov. Izvirnost/vrednost: Analiza primerov Upravne svetovalnice lahko služi kot vir za sistemski pregled problemov na tem področju. Z več kot sto analiziranimi primeri iz zadnjih 15 let ponuja objektiven vpogled v ponavljajoče se dileme v upravni praksi. Ključni izzivi so prepoznani z uporabo uveljavljenih in kombiniranih družboslovnih raziskovalnih metod.
|