Slovenščina kot južnoslovanski jezik je za primerjalnozgodovinsko jezikoslovje osrednjega pomena, saj se po eni strani v njem prepoznavajo analitične tendence kot sicer tudi v drugih slovanskih jezikih, po drugi strani pa v njem še živijo arhaizmi, kot sta slovnični kategoriji namenilnik in dvojina. V slovenskih dialektih je najti tudi vzporednice z južnoslovanskimi balkanskimi jeziki, ne da bi slovenščina spadala v balkansko jezikovno skupino.
|
