Referat izhaja iz že narejene analize določenih predstav, ki jih imajo Hrvati o Slovencih, in poskuša določiti stilno funkcijo slovenščine v hrvaški književnosti v kontrastu s stilno funkcijo hrvaških narečij, predvsem kajkavskega. Problematizira (delno tudi izpodbija) tezo o rabi samo slovenščine v komične namene in poudarja ravno rabo kajkavskega jezika/narečja kot idioma smešnega (pri slikanju značaja, situacij). Primeren predložek za razlago je bila med drugim Hist(o/e)rijada avtorjev T. Mujičića, B. Senkerja in N. Škraba.
|
