Podrobno

Analiza samoprijavljene uporabe zdravil in prehranskih dopolnil na obrazcih za kontrolo dopinga med športniki v Republiki Sloveniji v obdobju od 2013 do 2023
ID Zoran, Tinkara (Avtor), ID Žiberna, Lovro (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Horvat, Nejc (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,03 MB)
MD5: 91F3889964796BDE92A0BA22C03C601C

Izvleček
Uporaba zdravil in prehranskih dopolnil je med vrhunskimi športniki razširjena z namenom izboljšanja zmogljivosti, okrevanja in splošnega zdravja. Cilj naloge je bil proučiti uporabo zdravil in prehranskih dopolnil med športniki, testiranimi v Republiki Sloveniji v obdobju enajstih let (2013–2023). Namen je bil pridobiti vpogled v razširjenost uporabe teh snovi med športniki ter analizirati razlike glede na spol, starost, športno disciplino in druge dejavnike. Podatki so bili pridobljeni iz obrazcev za kontrolo dopinga, ki jih je v navedenem obdobju pridobila Slovenska antidoping organizacija (SLOADO). Anonimni podatki iz obrazcev športnikov so vsebovali spremenljivke, kot so spol, starost, športna disciplina, vrsta testiranja ter samodeklarirana zdravila in prehranska dopolnila, ki so jih športniki jemali v zadnjih sedmih dneh pred testiranjem. Vse zbrane podatke smo ročno vnesli v elektronsko bazo podatkov in zdravila razvrstili glede na anatomsko-terapevtsko-kemično klasifikacijo (ATC), prehranska dopolnila pa po funkcionalnih skupinah. Rezultati raziskave kažejo, da so športniki najpogosteje uporabljali protibolečinska zdravila, zlasti iz skupin M01A (nesteroidna protivnetna zdravila) in N02B (drugi analgetiki), ki so predstavljala 29,6 % in 22,1 % vseh zabeleženih zdravil. Najpogosteje uporabljena zdravilna učinkovina je bil paracetamol (15,6 %), sledili so naproksen, ibuprofen in diklofenak. Pogosta je bila tudi uporaba zdravil za zdravljenje astme (R03A in R03B), predvsem pri športnikih v vzdržljivostnih disciplinah. Med prehranskimi dopolnili so prevladovali proteini (36,0 %), multivitamini (27,1 %), magnezij (26,7 %) in BCAA/aminokisline (23,4 %). Ženske športnice so pogosteje uporabljale tako zdravila kot prehranska dopolnila, saj je 51,3 % športnic poročalo o uporabi zdravil, 66,8 % pa o uporabi prehranskih dopolnil, v primerjavi z moškimi, kjer so bili ti deleži 34,0 % in 55,9 %. Pri športnicah je bila izrazitejša tudi uporaba vitamina D, železa in omega-3 maščobnih kislin, medtem ko so moški športniki pogosteje uporabljali proteine. Rezultati naše raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vzorcev uporabe zdravil in prehranskih dopolnil med športniki ter opozarjajo na potrebo po izobraževanju in ozaveščanju o morebitnih negativnih posledicah nepravilne uporabe teh snovi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:uporaba zdravil, prehranska dopolnila, antidoping, SLOADO, ATC
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-165409 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.12.2024
Število ogledov:528
Število prenosov:253
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of self-reported use of medications and dietary supplements on doping control forms among athletes in the Republic of Slovenia from 2013 to 2023
Izvleček:
The use of medications and dietary supplements is widespread among elite athletes, aiming to enhance performance, recovery, and overall health. The objective of this thesis was to examine the use of medications and dietary supplements among athletes tested in the Republic of Slovenia over an eleven-year period (2013–2023). The aim was to gain insight into the prevalence of these substances among athletes and to analyze differences based on gender, age, sports discipline, and other factors. The data were obtained from doping control forms collected by the Slovenian Anti-Doping Organization (SLOADO) during the specified period. The anonymized data from the athletes' forms included variables such as gender, age, sports discipline, type of testing, and self-declared medications and dietary supplements taken by athletes in the seven days prior to testing. All collected data were manually entered into an electronic database, and medications were classified according to the Anatomical Therapeutic Chemical (ATC) classification, while dietary supplements were categorized by functional groups. The results of our study indicate that athletes most frequently used pain relievers, particularly from the M01A group (non-steroidal anti-inflammatory drugs) and N02B group (other analgesics), which accounted for 29.6% and 22.1% of all recorded medications, respectively. The most commonly used active ingredient was paracetamol (15.6%), followed by naproxen, ibuprofen, and diclofenac. The use of medications for asthma treatment (R03A and R03B) was also common, especially among athletes in endurance disciplines. Among dietary supplements, proteins (36.0%), multivitamins (27.1%), magnesium (26.7%), and BCAA/amino acids (23.4%) were the most prevalent. Female athletes were more likely to use both medications and dietary supplements, with 51.3% of female athletes reporting medication use and 66.8% reporting dietary supplement use, compared to male athletes, where these percentages were 34.0% and 55.9%, respectively. Female athletes also had a higher usage of vitamin D, iron, and omega-3 fatty acids, while male athletes more frequently used proteins. The findings of our study contribute to a better understanding of the patterns of medication and dietary supplement use among athletes and highlight the need for education and awareness about the potential negative consequences of improper use of these substances.

Ključne besede:medication use, dietary supplements, anti-doping, SLOADO, ATC

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj