Glavna teza prispevka je, da se maternega jezika, kot se običajno sliši, ne naučimo ali ga ne prevzamemo od prednikov, temveč da ga vsak član določene jezikovne skupnosti samostojno razvija v ustvarjalnem procesu kot svoj lastni jezik. Tako imajo vsi člani te jezikovne skupnosti skupno to vsakokratno lastnost, ki jih ločuje od vseh drugih ljudi, katerim ta jezik ni materni jezik. V tem je posebna združevalna funkcija jezika. Slovenci so svoj narod zato, ker imajo skupni jezik, ki ga občutijo kot enoto. Če bo ta jezik postal kak drug, kar bo po vstopu v Evropsko unijo zelo verjetno, se bodo Slovenci čutili kot del tistih, katerih jezik bodo prevzeli za nov materni jezik.
|
