Podrobno

Senzibilnost učiteljev za razvijanje nacionalne identitete pri pouku slovenščine v gimnaziji : magistrska delo
ID Antloga, Anja (Avtor), ID Kos, Živa (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Žbogar, Alenka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,22 MB)
MD5: C117FE355F06668126E8BDC2F6437599

Izvleček
Magistrsko delo se ukvarja s senzibilnostjo (občutljivostjo) učiteljev za razvijanje nacionalne identitete pri pouku književnosti na slovenskih gimnazijah. Gimnazijo razumemo kot prostor izobraževanja in vzgoje, pri čemer izpostavimo vlogo gimnazije za vključevanje v lastno specifično kulturo in nacionalno tradicijo ter seznanjanje z drugimi kulturami in civilizacijami. Veliko vlogo pri spoznavanju slovenske kulture ima pouk književnosti, pri katerem dijaki razvijajo kulturno zmožnost, na podlagi katere lahko krepijo občutek nacionalne identitete. V magistrskem delu nas zanima, kako učitelji razvijajo nacionalno identiteto kot sestavino kulturne zmožnosti (Žbogar, 2013, str. 22), zato raziskujemo senzibilnost učiteljev slovenščine za razvijanje nacionalne identitete pri pouku književnosti v gimnaziji. V magistrskem delu predstavimo kulturno in nacionalno identiteto v postmoderni družbi ter pojasnimo pomen kulture za nacionalno zavest. Pri pouku književnosti razumemo nacionalno identiteto kot sestavino kulturne zmožnosti, zato pojasnimo katera znanja, spretnosti in stališča naj bi kulturna zmožnost zajemala in kako je lahko operativizirana. Dokumente, ki določajo učiteljevo prakso v gimnaziji (Učni načrt za slovenščino (2008), Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje in učbeniki (2018)), v magistrskem delu razumemo kot rekontektualizacijo (Bernstein, 2015) razumevanja nacionalne identitete (kot sestavine kulturne zmožnosti) na makronivoju poučevanja slovenščine. V teoretičnem delu magistrskega dela se osredotočamo na oblikovanje senzibilnosti učiteljev slovenščine za razvijanje nacionalne identitete. Predstavimo objektivne in subjektivne dejavnike učiteljev, ki vplivajo na formacijo njihovega lastnega kulturnega kapitala ter dispozicije (Bourdieu, 2000) za senzibilnost učiteljev za razvijanje nacionalne identitete pri pouku književnosti slovenščine. V empiričnem delu smo izvedli osem polstrukturiranih intervjujev s sedmimi učiteljicami in učiteljem slovenščine v gimnaziji. S pomočjo intervjujev smo pridobili uvid v rekontekstualizacijo v praksi, ki je povezana z učiteljevim kulturnim kapitalom, habitusom in dispozicijami, ki jih ta oblikuje. Namen magistrskega dela je pokazati, da je senzibilnost za razvijanje nacionalne identitete pomemben del kompetence učiteljev in učiteljic slovenščine, in ugotoviti, kateri so tisti subjektivni in objektivni dejavniki, ki na učitelje in učiteljice pri tem vplivajo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina, učitelji in učiteljice slovenščine, nacionalna identiteta, kulturni kapital, rekontekstualizacija, gimnazija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Antloga]
Leto izida:2024
Št. strani:143 str.
PID:20.500.12556/RUL-165355 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:231212035 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.12.2024
Število ogledov:518
Število prenosov:183
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Teacher's Sensibility for Development of National Identity of Slovenian Language and Literature Class in Gymnasium
Izvleček:
The masters’ thesis deals with teachers’ sensitivity to the development of national identity during literature classes in Slovenian gymnasiums. We understand gymnasium as an environment for learning and education and as such we emphasise its importance for the integration into a specific cultural and national tradition, as well as for the introduction to other cultures and civilizations. Literature classes also play an important role in familiarizing with Slovene culture, as students develop the cultural competence which permits them to develop a stronger sense of national identity. We are interested in how teachers develop national identity as part of the cultural competence; therefore we are analysing Slovene teachers’ sensitivity (or sensibility) for the development of national identity in gymnasium literature classes. In this masters’ thesis, we present cultural and national identity in postmodern society and explain the importance of culture for national identity. In the context of literature classes, we understand national identity as a component of cultural competence, therefore we present the knowledge, skills and standpoints which it should encompass and, furthermore, how it could be operationalized. We understand the documents which structure teachers’ practice in gymnasium as a recontextualization of national identity (as a part of cultural competence) on a macrolevel of teaching Slovene. Our main focus was the formation of the sensitivity of teachers for developing national identity. We present objective and subjective factors that influence teachers’ cultural capital and their disposition for the sensitivity for developing national identity during literature classes. We have conducted interviews with eight Slovene gymnasium teachers, gaining the insight into the recontextualization in practice, which is connected with the teacher’s cultural capital, habitus, and the dispositions which it creates. The purpose of this thesis is to show that the sensitivity to developing national identity is an important part of the cultural competence of teachers, and to discover which are the objective and subjective factors that impact teachers the most or the least.

Ključne besede:Slovene, Slovene teachers, national identity, cultural capital, recontextualization, gymnasium

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj