Podrobno

Ocena ekološke zmote v geografski analizi povezanosti socialno-ekonomskega primanjkljaja z incidenco raka
ID Lokar, Katarina (Avtor), ID Zadnik, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Ferligoj, Anuška (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (8,10 MB)
MD5: BEF6CD8D299CC1AB4121DBCBFB357E04

Izvleček
Uvod Raziskovanje zdravja na ekološki ravni je pomembno, čeprav ga spremljajo številne kritike, ki so povezane predvsem s prenosom rezultatov z agregirane ravni na raven posameznika in s tem povezano ekološko zmoto. Kazalniki primanjkljaja na ravni izbranih prostorskih enot se kljub nekaterim omejitvam pogosto uporabljajo za merjenje in spremljanje neenakosti v zdravju, predvsem zaradi pomanjkljivih podatkov o socialno-ekonomskem položaju na ravni posameznika v administrativnih zbirkah podatkov. Tudi če so podatki o posameznikih na voljo, je dostop do njih zaradi varovanja zasebnosti običajno problematičen in časovno zamuden. Namen predstavljene raziskave je bil (1) ovrednotiti stopnjo ekološke zmote pri uporabi agregiranih kazalnikov primanjkljaja na rutinsko zbranih populacijskih podatkih, (2) oceniti ujemanje merjenja socialno-ekonomskega primanjkljaja v slovenski populaciji z individualnim ali agregiranim kazalnikom primanjkljaja ter (3) v geografski analizi povezanosti socialno-ekonomskega primanjkljaja z incidenco raka ugotoviti, ali je pri proučevanju socialno-ekonomskih neenakosti v zdravju agregiran kazalnik primanjkljaja lahko ustrezno nadomestilo za individualni kazalnik primanjkljaja. Metode Izvedena raziskava temelji na rutinsko zbranih podatkih. Uporabljeni so bili podatki iz treh virov: iz zbirke Življenjski pogoji (EU-SILC) in iz Popisa prebivalstva (Popis) za leto 2011 pri Statističnem uradu Republike Slovenije in iz zbirke populacijskega Registra raka Republike Slovenije (RRS) podatki o vseh prvih primerih raka ugotovljenih pri starosti 16 let ali več v obdobju 2011–¬2013 v Sloveniji. Kot referenčna populacija je bila uporabljena populacija iz Popisa za leto 2011. Za namen te študije je bil uporabljen Evropski indeks primanjkljaja (European Deprivation Index – EDI), ki temelji na Townsendovem konceptu relativnega primanjkljaja. Slovenska različica EDI (SI-EDI) na agregirani ravni (SI-EDI-A) je bila izračunana za različne geografske ravni z uporabo podatkov EU-SILC in Popisa. SI-EDI je bil izračunan tudi na ravni posameznika (SI-EDI-I) s pristopom, ki predstavlja metodološko novost. Stopnja ekološke zmote je bila ocenjena s krivuljami ROC ter z izračunom površine pod krivuljo (AUC). Analiza ujemanja med metodama merjenja primanjkljaja SI-EDI-I in SI-EDI-A je bila narejena z dvema grafičnima metodama (Bland-Altmanova metoda in gorski diagram) in formalnim testiranjem (Linov koeficient skladnostne korelacije–CCC). Analiza povezanosti socialno-ekonomskega položaja s tveganjem za nastanek raka je bila izvedena z uporabo podatkov RRS. Relativno tveganje raka (RR) je bilo izračunano za 17 lokacij raka. Analiza je bila opravljena za vsako raven posebej, za SI-EDI-I in SI-EDI-A. Za individualno raven je bil uporabljen Poissonov regresijski model, za agregirano raven (na ravni volišč) pa hierarhični konvolucijski Bayesov model (BYM model). Za primerjavo vpliva socialno-ekonomskega položaja na incidenco raka hkrati na individualni in agregirani ravni je bil uporabljen generaliziran večnivojski model za celoštevilsko odzivno spremenljivko z eno pojasnjevalno spremenljivko na mikro nivoju (SI-EDI-I) in eno pojasnjevalno spremenljivko na makro nivoju (SI-EDI-A za volišča). Rezultati SI-EDI-A za leto 2011 je bil izračunan za pet prostorskih enot na različnih ravneh: volišča, naselja, občine, upravne enote in statistične regije. V okviru raziskave je bil razvit in izračun SI-EDI-I, ki je imel ključno vlogo pri ovrednotenju ekološke zmote. Ocena ekološke zmote je pokazala, da nobeden od petih agregiranih kazalnikov primanjkljaja ni bil izrazito boljši, vendar se je SI-EDI-A na ravni volišč izkazal bolje od drugih. Grafična analiza stopnje ujemanja med metodama merjenja SI-EDI-I in SI-EDI-A z Bland-Altmanovim in gorskim diagramom je pokazala neskladje med metodama. Ravno tako tudi izračun CCC. V analizo povezanosti socialno-ekonomskega primanjkljaja z incidenco raka je bilo vključenih 1.739.865 oseb, starih 16 let in več, ter 27.331 primerov raka. Rezultati so pokazali, da nižji socialno-ekonomski položaj prinaša večje tveganje za nastanek rakov glave in vratu, požiralnika ter pljuč, medtem ko je pri premožnejšem prebivalstvu večje tveganje za nastanek raka prostate in malignega melanoma kože. Te ugotovitve so konsistentne pri individualnem in agregiranem kazalniku primanjkljaja. Primerjava rezultatov RR na individualni (Poissonova regresija) in agregirani ravni (BYM model) je pokazala ujemanje pri štirinajstih od sedemnajstih lokacij raka. Pri primerjavi rezultatov RR za SI-EDI-I iz Poissonove regresije in večnivojske analize se je ujemalo petnajst od sedemnajstih lokacij raka, pri primerjavi rezultatov RR za SI-EDI-A med BYM modelom in večnivojsko analizo pa se je ujemalo vseh sedemnajst lokacij raka. Zaključki Raziskava je jasno pokazala, da se ekološki zmoti ne moremo izogniti, vendar je ta najmanjša, kadar se v analizi uporablja najmanjše možne geografske enote. Pri analizi povezanosti socialno-ekonomskega položaja z incidenco raka v slovenski populaciji na agregiranih podatkih, ekološka zmota in neskladnost metod merjenja primanjkljaja nista bistveno vplivali na končne ugotovitve. Primerjava rezultatov RR za SI-EDI-I in SI-EDI-A je pokazala zadostno ujemanje. Čeprav povezanost incidence raka s socialno-ekonomskim primanjkljajem na individualni in agregirani ravni ni bila enaka za vse lokacije raka, so bili rezultati podobni pri večini vrst raka. Raziskava je potrdila tudi ugotovitve predhodnih raziskav, in sicer da so v slovenski populaciji določene vrste raka pogostejše pri prebivalcih z nižjim socialno-ekonomskim položajem, in druge, ki so pogostejše pri premožnejšem sloju prebivalstva. Ne glede na vrsto uporabljenega kazalnika primanjkljaja (agregiranega ali individualnega) so ugotovitve pokazale precejšnjo stopnjo skladnosti med različnimi uporabljenimi metodami analize. Zato je možno SI-EDI-I pri raziskovanju povezanosti socialno-ekonomskega položaja z incidenco raka v slovenski populaciji nadomestiti s SI-EDI-A na ravni volišč. Vendar pa se morajo raziskovalci zavedati možnosti ekološke zmote in to upoštevati pri interpretaciji rezultatov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Ekološka zmota, Evropski indeks primanjkljaja, Evropski indeks primanjkljaja na individualni ravni, krivulje ROC, analiza ujemanja, socialno-ekonomski položaj, incidenca raka, večnivojska analiza
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-165241 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.11.2024
Število ogledov:390
Število prenosov:97
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Estimation of the ecological fallacy in the geographical analysis of the association of socio-economic deprivation and cancer incidence
Izvleček:
Introduction Researching health at the ecological level is important although it is accompanied by numerous criticisms. These are mainly related to the transfer of results from the aggregated to the individual level and the associated ecological fallacy. Deprivation indices at the level of spatial units, despite certain limitations, are often used to measure and monitor inequalities in health, mainly due to the absence of socio-economic data of individuals in administrative databases. Even if individual data is available, access to them is usually problematic and time-consuming due to protection of privacy. The aim of the presented study was (1) to evaluate the degree of ecological fallacy in the use of aggregated deprivation indices on routinely collected population data, (2) to assess the agreement between the measurements of socio-economic deprivation in the Slovenian population with an individual or aggregated deprivation index, and (3) to determine by applying geographical analysis of the association of socio-economic deprivation and cancer incidence, whether it is possible to adequately substitute an individual deprivation index with an aggregated one. Methods The conducted research was based on routinely collected data. Information from three databases was used: European Union Statistics on Income and Living Conditions (EU-SILC) and the National Census (Census) data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia for year 2011, and all first cancer cases diagnosed in Slovenia at aged 16 and older in the period 2011-2013 from population-based Slovenian Cancer Registry (SCR). As the background population data from Census in 2011 was used. For the purpose of this study the European Deprivation Index (EDI) was utilized, which is based on Townsend theorization of relative deprivation. The Slovenian version of EDI (SI-EDI) at the aggregated level (SI-EDI-A) was calculated for different geographical levels using EU-SILC and Census data. The SI-EDI was also calculated at the individual level (SI-EDI-I) by the approach that represents a methodological innovation. The degree of ecological fallacy was estimated with the ROC curves. By calculating AUC, the ecological fallacy was evaluated numerically. Agreement between measuring deprivation with SI-EDI-I and SI-EDI-A was analysed by two graphical methods (Bland-Altman method and mountain plot) and formal testing (Lin's concordance correlation coefficient–CCC). The association of the socio-economic status and cancer risk was analysed using SCR data. The relative risk of cancer (RR) was calculated for 17 cancer locations. Analysis was done for each level separately, for SI-EDI-I and for SI-EDI-A. The Poisson regression model was implemented for individual level and hierarchical convolutional Bayes model (BYM model) for aggregated level (at the level of polling station units). In order to compare the impact of the socio-economic status on cancer incidence at the same time at the individual and aggregated level, a generalized multilevel model for count outcomes was used with one explanatory variable at micro level (SI-EDI-I) and one explanatory variable at macro level (SI-EDI-A for polling station units). Results SI-EDI-A for year 2011 was calculated for five geographical levels: polling station units, settlements, municipalities, administrative units, and statistical regions. SI-EDI-I was developed and played a key role in the evaluation of ecological fallacy. The assessment of the ecological fallacy showed that none of the five aggregated deprivation indices was clearly superior, but the SI-EDI-A at the level of polling station units performed better than others. The degree of agreement between SI-EDI-I and SI-EDI-A using Bland-Altman and mountain plots reflected discrepancy between the methods. The same pattern was found for the CCC. To explore the association of socio-economic deprivation and cancer incidence, data of 1,739,865 individuals aged 16 years and older were included in the analysis together with 27,331 cancer cases. Certain types of cancer had higher incidence among socioeconomically deprived populations (e.g. head and neck, oesophageal, and lung cancers), while others were more common in affluent populations (e.g. skin melanoma, prostate cancer). These findings were consistent across both individual and aggregated levels of deprivation indices. Comparison of RR results at the individual (Poisson regression) and aggregated (BYM model) level showed that altogether fourteen out of seventeen cancer sites agreed. When comparing RR related to SI-EDI-I from the Poisson regression to RR from the multilevel analysis, fifteen out of seventeen comparisons agreed; and when comparing the results of RR related to SI-EDI-A from the BYM model and the multilevel analysis, all seventeen comparisons agreed. Conclusion The study clearly showed that ecological fallacy is unavoidable, but it is the lowest when the smallest available geographical units are used. When exploring the association of socio-economic status and cancer incidence in the Slovenian population on aggregated data, the ecological fallacy and the discrepancy in the degree of agreement did not significantly affect the final findings. Comparison of the RR related to SI-EDI-I and SI-EDI-A showed a sufficient agreement. Although the association of cancer incidence and socio-economic deprivation at the individual and aggregated levels was not the same for all cancer sites, the results were similar for the majority of investigated cancer sites. The study also confirmed previous research findings that there are certain types of cancers in Slovenia, which are more common in the socio-economically more deprived population, and others whose risk is greater in the socio-economically more affluent population. Regardless of the type of deprivation indicator (aggregated or individual) used, the findings showed a notable level of consistency across the different methods employed. It is possible, therefore, to adequately substitute SI-EDI-I with the SI-EDI-A at the level of polling station units when exploring the association of socio-economic status and cancer incidence in the Slovenian population. However, researchers should be aware of the potential for ecological fallacy and consider this when interpreting their results.

Ključne besede:Ecological fallacy, European Deprivation Index, European Deprivation Index at the individual level, ROC curves, Agreement analysis, Socio-economic status, Cancer incidence, Multilevel analysis

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj