Roman prepleta zgodbo (pripoved o nastanku šiitske islamske ločine izmailcev - asasinov) z ubesediljeno predstavo (opis pripovednega prizorišča/scene), in sicer z namenom predstavitve naukov, običajev in okultnih veščin sekte. V mejah gorske trdnjave Alamut duhovni vodja in gospodar Hasan Ibn Saba, ki je kot bog, oblikuje državo v državi po svojem velikem načrtu, ki vključuje tudi raj, kot je naslikan v Koranu, ta pa je prizorišče poskusov na človeški psihi. Po ponovni pridobitvi navidezne moči z (ritualno) drogo se to gledališče spremeni v obred za fedaije (tiste, ki se žrtvujejo). S strategijo preobleke in pretvarjanja, ki je simulacija in de-simulacija, gledališčni postopek zastavlja pomisleke o razmerju med močjo in moralo, pa tudi o upravičevanju totalnosti in absolutnega.
|
