Menuet za kitaro (1979) Vitomila Zupana je na nekaj ravneh grajen na mitskem vzorcu. Čas v romanu je samo navidezno zgodovinski (nemška ofenziva leta 1943), saj se s tem, ko avtor vztraja pri ponovljivosti vojn skozi zgodovino, vzpostavlja ciklični, mitski model časa, ki se da obrniti. Asociacija prvobitnega mitskega spopada, tako da se glavni sovražnik, tj. nemška vojska, zreducira na pra-vraga - Aždajo (kačo), prav tako kaže na nedvoumni namen, da se čas v romanu mitizira. Tudi struktura sveta v romanu, ki je zgrajena na binarnih nasprotjih, in aktualizacija razmerja mi : oni sta mitsko zasnovana, enako tudi napoved apokalipse, ki je posledica podiranja meja med omenjenimi binarnimi pari. To predstavlja odstopanje od mitske zavesti in je izhodišče tragičnosti junaka v romanu.
|
