Podrobno

Vpliv intenzivnosti aktivnega odmora med izvedbo pliometričnega treninga na parametre poskokov pri košarkarjih : magistrsko delo
ID Ograjšek, Benjamin (Avtor), ID Štirn, Igor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,83 MB)
MD5: DAA9C30DC9C8AB5D8EAB5E55BCBAB5D3

Izvleček
Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kako oziroma v kolikšni meri bi s treningom različnih košarkarskih elementov med odmori serij poskokov vplivali na njihove parametre. Glavni namen je bil ugotoviti tudi stopnjo aktivnosti med odmori posameznih serij, ki je še sprejemljiva za učinkovit trening pliometrije. V raziskavi je sodelovalo 19 košarkarjev (povprečna starost 24,11 ± 7,30 leta) iz Košarkarskega kluba Zlatorog Laško, ki so igrali v Ligi Nova KBM v sezoni 2022/2023 ali v 2. SKL za moške v sezoni 2023/2024. Z uporabo tenziometrične plošče Kistler (Winterthur, Švica) smo izmerili višino skokov in trajanje kontaktnih časov, na podlagi katerih smo izračunali tudi indeks reaktivne moči. Za spremljanje intenzivnosti aktivnega odmora v obliki košarkarskih elementov različnih intenzivnosti smo uporabili sistem Polar Team za merjenje frekvence srčnega utripa. Statistično analizo smo izvedli s programsko opremo IBM SPSS Statistic 29 (IBM Corporation, New York, ZDA). Za primerjavo odvisnih spremenljivk (višina skoka, kontaktni čas in indeks reaktivne moči) glede na intenzivnost odmora, serijo in njun kombinirani učinek smo uporabili test ANOVA za povezane ponovljene meritve (angl. Repeated Measures ANOVA) in Studentov t-test za parne primerjave (post-hoc test). Za primerjavo srčnega utripa glede na intenzivnost odmora smo uporabili ANOVO za eno spremenljivko. Ugotovili smo, da visoko intenzivni aktivni odmor med pliometričnim treningom negativno vpliva na višino skokov in indeks reaktivne moči, medtem ko nizko in srednje intenziven odmor nimata statistično značilnega vpliva. Sklepamo, da je za dosego optimalnih učinkov pliometričnega treninga najbolje uporabiti pasivni odmor. V primeru uporabe aktivnega odmora nizke ali srednje intenzivnosti je vpliv na parametre zelo majhen (<4 %) in je zato takšna intenzivnost odmora prav tako primerna za uporabo pri treningu pliometrije. Aktivni odmor visoke intenzivnosti najbolj negativno vpliva (7,09 %) na obravnavane parametre in zato ni primeren za uporabo med pliometričnim treningom.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:pliometrični trening, košarka, medserijski odmor
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-164879 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:223539715 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.11.2024
Število ogledov:149
Število prenosov:36
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The effect of active rest intensity during plyometric training on jump parameters in basketball players
Izvleček:
The aim of this master's thesis was to determine how and to what extent training various basketball elements during breaks in plyometric series would influence their parameters. The main goal was also to determine the level of activity during breaks between series that is still acceptable for effective plyometric training. The study involved 19 basketball players (mean age 24.11 ± 7.30 years) from the Zlatorog Laško Basketball Club, who played in the Nova KBM League in the 2022/2023 season or in the 2nd Slovenian Basketball League (SKL) for men in the 2023/2024 season. Using a two-point tensiometric plate by Kistler (Winterthur, Switzerland), we measured jump height and contact time, based on which we also calculated the reactive strength index. To monitor the intensity of active rest in the form of basketball elements of varying intensities, we used the Polar Team system for measuring heart rate. We conducted statistical analysis using IBM SPSS Statistics 29 software (IBM Corporation, New York, USA). To compare dependent variables (jump height, contact time, and reactive strength index) based on the intensity of rest, series, and their combined effect, we used the ANOVA test for repeated measures and the Student’s paired t-test (post-hoc test). To compare heart rate based on the intensity of rest, we used one-way ANOVA. We found that high-intensity active rest during plyometric training negatively affects jump height and the reactive strength index, whereas low and medium-intensity rest do not have a statistically significant effect. We conclude that passive rest is the most effective for achieving optimal effects in plyometric training. In cases where low or medium-intensity active rest is used, the effect on parameters is very small (<4%) and therefore such intensity is also suitable for plyometric training. High-intensity active rest has the most negative impact (7,09%) on the parameters studied and is therefore not recommended during plyometric training.

Ključne besede:plyometric training, basketball, inter-set rest interval

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj