Podrobno

Evaluation of sawdust as a sustainable dye source in Ethiopia
ID Chandrasekaran, P. (Avtor), ID Ratnapandian, Saminathan (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (297,58 KB)
MD5: A0B527BCF74E3A84ED5E9846B54CF183
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/tekstilec/article/view/12421 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Increasing eco-consciousness among consumers is creating an expanding niche market for textiles coloured using natural dyes. Natural dyes are derived from different parts of plants, animals (insects and invertebrates) and minerals. Although plant sources are common, a growing global population makes them compete with food crops. Hence, there is a need to investigate alternate avenues for procuring natural dyes. This research examined the feasibility of utilizing extractions of sawdust, a waste product of the wood furniture industry, as a natural colorant. Sawdust is an inevitable waste generated during the conversion of wood into consumer products such as furniture (tables, chairs, etc.), doors and windows. Sawdust, generated in significant amounts by timber mills, may be used in chipboard manufacture. However, the furniture industry disposes of sawdust as fuel or sometimes as communal waste. In this study, segregated sawdust of the most common woods was collected from Ethiopian furniture houses in Addis Ababa and Bahir Dar. Dyeing was attempted on cotton and wool fabrics using individual aqueous extractions. Different shades were obtained only on wool by simultaneous mordanting with mordants, such as copper sulphate, ferrous sulphate and potassium dichromate, using the exhaust dyeing method. Acceptable fastness to light, perspiration, rubbing and washing, as evaluated according to the relevant ISO standards, was obtained. It may be concluded that sawdust is a viable secondary source of natural dyes for textile coloration in Ethiopia and elsewhere.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:natural dyes, sawdust, mordanting, wool, cotton
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.03 - Drugi znanstveni članki
Organizacija:NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2023
Št. strani:Str. 31-37
Številčenje:Vol. 66, no. 1
PID:20.500.12556/RUL-164739 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:677:667.27
ISSN pri članku:0351-3386
DOI:10.14502/tekstilec.65.2022085 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:204629507 Povezava se odpre v novem oknu
Opomba:
V datoteki članka je naveden napačen DOI: 10.14502/tekstilec.66.2022085. (Datum opombe: 21. 1. 2026)
Datum objave v RUL:08.11.2024
Število ogledov:329
Število prenosov:100
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Tekstilec : glasilo slovenskih tekstilcev
Skrajšan naslov:Tekstilec
Založnik:Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev, Splošno združenje tekstilne industrije, Zveza inženirjev in tehnikov tekstilcev, Splošno združenje tekstilne industrije, Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:0351-3386
COBISS.SI-ID:763396 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Ocena žagovine kot vira trajnostnega barvila v Etiopiji
Izvleček:
Vse globlja ekološka ozaveščenost med potrošniki ustvarja čedalje večjo tržno nišo za tekstilije, obarvane z naravnimi barvili. Naravna barvila se pridobivajo iz različnih delov rastlin, živali (žuželk in nevretenčarjev) in mineralov. Rastlinski viri, ki se najpogosteje uporabljajo za te namene, so zaradi naraščajoče svetovne populacije namenjeni predvsem pridobivanju hrane. Zato je treba raziskati alternativne vire pridobivanja naravnih barvil. V tej raziskavi je bila kot vir naravnega barvila proučena možnost uporabe ekstrakta iz žagovine, ki je odpadek pohištvene industrije. Žagovina je neizogiben odpadek, ki nastane pri predelavi lesa v izdelke za široko porabo, kot so pohištvo (mize, stoli itd.), vrata in okna. Žagovina, ki v znatnih količinah nastaja v obratih za žaganje hlodov, se lahko uporablja pri proizvodnji ivernih plošč. Vendar pa pohištvena industrija odlaga žagovino tudi kot gorivo ali včasih kot komunalne odpadke. Za potrebe te študije je bila ločeno zbrana žagovina najbolj razširjenih gozdov iz etiopskih pohištvenih obratov v Adis Abebi in Bahir Darju. S posameznimi vodnimi ekstrakti so bile barvane bombažne in volnene tkanine. Različni barvni odtenki so bili po metodi izčrpavanja doseženi le na volneni tkanini s sočasnim čimžanjem s sredstvi, kot so bakrov sulfat, železov sulfat in kalijev dikromat. Dosežene so bile sprejemljive obstojnosti na svetlobo, znoj, drgnjenje in pranje, ki so bile ocenjene v skladu s standardi ISO. Na podlagi izvedene raziskave je mogoče sklepati, da je žagovina uspešen sekundarni vir naravnih barvil za barvanje tekstila v Etiopiji in drugod.

Ključne besede:naravna barvila, žagovina, čimžanje, volna, bombaž

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Tekstilec

Nazaj