3-D tisk na tekstil vpliva na razvoj različnih industrij. Omogoča izdelavo novih, potencialno personaliziranih izdelkov na področjih, kot so tehnične tekstilije, zaščitna oblačila, medicinski pripomočki, moda, oblikovanje tekstilij in interierja. 3-D tisk pripomore tudi k proizvodnim procesom brez odpadkov. Pri 3-D tisku na tekstil se material nanaša neposredno na tekstilno podlago, da se na površini tekstila ustvarijo različni 3-D objekti ali vzorci. V ta namen se pogosto uporablja tehnologija modeliranja s spajanjem slojev (FDM), pri kateri se termoplastični filamenti ekstrudirajo in nalagajo v tankih plasteh glede na oblikovani 3-D model. Natančen nadzor dejavnikov, kot sta temperatura in hitrost, je pri tehnologiji FDM bistvenega pomena za uravnavanje pretoka polimernega materiala med tiskanjem. Najpogosteje uporabljeni polimer za 3-D tiskanje na tekstil s tehnologijo FDM je polimlečna kislina (PLA). Akrilonitril butadien stiren (ABS) se prav tako pogosto uporablja, ker ima nizko stopnjo krčenja in omogoča visoko natančnost tiskanja, medtem ko se termoplastični poliuretan ( TPU) uporablja zaradi izjemnih mehanskih lastnosti, kot so natezna trdnost, prožnost, trpežnost in odpornost proti koroziji. Dobra adhezija med 3-D natisnjenimi predmeti in tekstilno površino je bistvenega pomena za izdelavo kakovostnih izdelkov. Adhezija je odvisna od različnih dejavnikov, kot so lastnosti tekstila, parametri tiskanja in vrsta uporabljenega polimera. Konstrukcija tkanin, vključno s ploskovno maso, gostoto osnove in votka, finostjo preje, debelino tkanine in vezavo, pomembno vpliva na adhezijo 3-D natisnjenega polimera. Pri dvojnih tkaninah, ki omogočajo uporabo različnih materialov v zgornjem in spodnjem sloju, je bila ugotovljena večja adhezija kot pri enojnih tkaninah. Analiza prečnega prereza je pokazala, da polimer prodre globlje v dvojno tkanino, zaradi česar je adhezija boljša. Na splošno so raziskave pokazale prednost uporabe dvojnih tkanin za aplikacijo 3-D tiska na tekstil.
|
