izpis_h1_title_alt

Neprištevnost in njene posledice v kazenskem postopku
ID Rudolf, Angelika (Avtor), ID Jakulin, Vid (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Hafner, Miha (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,30 MB)
MD5: 68C61855C86C81788CDAE612390B042B
.pdfPDF - Priloga, prenos (638,95 KB)
MD5: AF08FF3BD55CE05F442BC9F1D7867104

Izvleček
Ugotavljanje neprištevnosti v kazenskem postopku sledi že dalj časa ustaljenemu načinu. Sprejetje Kazenskega zakonika (KZ-1) je leta 2008 nekoliko spremenilo biološki kriterij za neprištevnost. Po več kot desetletju ponovno odpiram vprašanje primernosti take redakcije, saj so iz kriterija v bistvenem izostale osebnostne motnje. A motnje osebnosti in vedenja so lahko pri posamezniku tako zakoreninjene, da je ravnanje v nasprotju z njimi praktično nemogoče. Torej od takih posameznikov zahtevamo nemogoče, zakon pa ne omogoča izključitve krivde, če v danem primeru, povsem podobno kot duševno bolni, niso bili zmožni ravnati drugače. Magistrsko delo skozi teoretično in empirično analizo raziskuje, ali je smotrno razširiti biološki kriterij neprištevnosti ter vanj vključiti tudi osebnostne motnje (kot druge bolezni, npr. nevrološke). Procesni sklop dela pa je osredotočen na delo izvedencev in daljnosežnost njihovega dela za obdolžene v kazenskem postopku. Problematičnost sodniškega zanašanja na delo izvedencev in najpogostejše napake pri izvedenskih mnenjih so predstavljene tudi s praktičnega vidika. Nazadnje se delo osredotoči še na dinamiko med ugotavljanjem neprištevnosti in razpravne sposobnosti v istem kazenskem postopku.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:neprištevnost, bistveno zmanjšana prištevnost, osebnostne in vedenjske motnje, biološki kriterij neprištevnosti, izvedenstvo, napake izvedenskih mnenj, razpravna nesposobnost.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-164370 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.10.2024
Število ogledov:110
Število prenosov:43
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Insanity and its consequences in the criminal procedure
Izvleček:
Determining insanity in criminal proceedings follows a long-established method. The adoption of the Criminal Code (KZ-1) in 2008 somewhat changed the biological criterion for insanity. After more than a decade, I am reopening the question of the appropriateness of such a redaction, as personality disorders have essentially been omitted from the criteria. Personality and behaviour disorders can be so ingrained in an individual that acting contrary to them is practically impossible. In doing so, we are demanding the impossible from such individuals, and the law does not allow them to be acquitted if, in a given case, they were not capable of acting differently, just like the mentally ill. Through theoretical and empirical analysis, the master's thesis investigates whether it is expedient to expand the biological criterion of insanity and to include personality disorders such as other e.g. neurological diseases. The procedural part of the work is focused on the work of experts and the far-reaching nature of their work for the defendants in the criminal proceedings. The problematic nature of judges’ reliance on the work of experts and the most common errors in expert opinions are also presented from a practical point of view. Finally, the thesis focuses on the dynamics between the determination of insanity and the defendant's capacity to stand trial in the same criminal procedure.

Ključne besede:insanity, significantly reduced countability, personality and behavioural disorders, biological criterion of insanity, expertise, errors of expert opinions, right to effective participation.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj