Izhodišče prispevka je kompleksen evropski družbeno-kulturni kontekst, v katerem se različne kulture, običaji, religije in svetovni nazori srečujejo in tudi spopadajo. Vse to posega tudi v izobraževalno okolje, ki se danes sooča z intenzivnimi izzivi večkulturnosti. Od šol se pričakuje, da bodo učencem omogočile življenje v večkulturni družbi, ta proces pa vključuje tudi pridobivanje medkulturnih kompetenc. Da bi šole ta učni cilj uspešno dosegle, potrebujejo kakovostne učitelje. Učitelji se poleg osnovnega izobraževanja zato udeležujejo tudi stalnega doizobraževanja, tj. vseživljenjskega učenja. Prispevek analizira in ocenjuje povezavo med medkulturnimi kompetencami in vseživljenjskim učenjem učiteljev v republiki Hrvaški. Prvo poglavje obravnava medkulturne kompetence učiteljev kot evropski strateški izobraževalni cilj v okviru mednarodnih kvalifikacij. Drugo poglavje na podlagi evropskih smernic in priporočil Državnega sveta za izobraževanje raziskuje vseživljenjsko učenje hrvaških učiteljev, vključno z učenjem za razvoj medkulturnih kompetenc. Tretji del je posvečen kritičnemu vrednotenju medkulturnih kompetenc učiteljev verske vzgoje glede na programe začetnega izobraževanja in programe profesionalnega razvoja na Hrvaškem.
|