Tema prispevka je vprašanje zakonske communio amoris (občestvo ljubezni) in posledice takšnega odnosa (to je pot do svetosti) v krščanskem zakonu. Communio amoris v razmerju do zakona in družine izhaja iz teološke misli
Janeza Pavla II. oziroma izspodbude „Familiaris consortio“. V treh delih prispevka so predstavljeni zakonsko občestvo ljubezni, zakonska ljubezen kot sad tega občestva in communio sanctorum (občestvo svetnikov) – svetost v zakonu kot uresničitev občestva ljubezni. Zgodovina Cerkve kaže, da je bila svetost zakoncev uresničevana ,kljub‘ zakonu, ,v‘ zakonu in ,po zaslugi‘ zakona. Prispevek posebej poudarja tretji model. Communio amoris je načelo posvečevanja za zakonce, ki vstopijo v zakramentalno zvezo – je pot do communio sanctorum.
|