29. 6. 2020 je vatikanska Kongregacija za kler izdala novo pastoralno navodilo za župnije z naslovom „Pastoralno spreobrnjenje župnijske skupnosti v službi evangelizacijskega poslanstva Cerkve“. Organizacijska struktura Cerkve, dobro izoblikovana v preteklih obdobjih, se trenutno spopada z določeno krizo, ki je posledica širše krize v Cerkvi – in še širše krize krščanske vere v državah zahodne civilizacije. Ne le zmanjševanje števila duhovnikov, temveč tudi zmanjševanje števila vernikov je privedlo k oslabitvi vloge župnij. Škofje v Nemčiji, Švici in drugih državah Zahodne Evrope so to dejstvo verjetno že sprejeli in se osredotočajo na razvoj pastoralne oskrbe v nadžupnijskih organizacijah – kot denimo v zvezah (skupnostih) več župnij ali v velikih pokrajinskih pastoralnih središčih. Takšni organizmi na žalost bolj spominjajo na verske storitve in postaje cerkvene uprave kakor pa na nekdanje župnijske skupnosti, kjer cveti versko življenje. Cilj te študije je opredeliti možnosti preživetja župnij v trenutnih razmerah v Evropi. Če naj bi župnija trenutne kulturne spremembe preživela, je treba odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšna naj bo župnija? Kateri so viri njene prenove in okrepitve? Metodološko orodje v ozadju tez, ki jih razvijamo, je analiza prej omenjenega navodila, ki ga je izdala Kongregacija za kler, in izjave zadnjih treh papežev – zlasti papeža Frančiška. Za kratkim uvodom je orisan trenutni kulturni kontekst župnijskega pastoralnega dela v Evropi, nato pa so predstavljene tri smeri župnijske prenove: župnija kot misijonska skupnost, župnija kot skupnost skupnosti in župnija kot skupnost soodgovornega služenja.
|
