Članek poskuša pojasniti in interpretirati omembo iz 4 Mz 11,26-29 o prerokovanju Eldada in Medada v kontekstu literarnozgodovinskega oblikovanja 11. poglavja 4. Mojzesove knjige, te knjige kot celote in drugih besedil, ki obravnavajo prazgodovino Izraela. Rezultati pričujoče študije vodijo k ugotovitvi, da predstavlja 4 Mz 11,4-32 celovito zgodbo, ki je svojo končno podobo dobila v poznem perzijskem obdobju. Odlomek 4 Mz 11,26-29 je dodatek k že obstoječi zgodbi o stiskah Izraelcev, njihovih bojih in prerokovanju sedemdesetih starešin, ki se je urejala v različnih fazah. Obstoj odlomka lahko pripišemo univerzalističnemu ponovnemu branju (reinterpretaciji), ki ga predpostavljamo kot eno izmed faz v oblikovanju proučevanega besedila – sledila je redakcijam šesteroknižja in peteroknižja. Takšno branje odraža težnje k univerzalnosti, prisotne v teoloških in družbenih konceptih judovske skupnosti v skrbi za njeno identiteto po izhodu iz Egipta (eksodusu). V primeru 4 Mz 11,26-29 gre tako za poudarjanje demokratizacije prerokovanja in univerzalizma preroškega duha.
|