Podrobno

Saint Jerome in Liber officialis of Amalar of Metz (775–850) and Rationale divinorum officiorum of William Durand (1230–1296)
ID Košćak, Silvio (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (403,10 KB)
MD5: 980AA1DA0F55CFB32D8105A1DD77DA0B
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.teof.uni-lj.si/zaloznistvo/bogoslovni-vestnik/bogoslovni-vestnik-81-2021-2 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Amalur of Metz and William Durand were medieval liturgists from the beginning and end of a long period during which liturgical treatises were created and labelled expositio missae or liturgical expositions. In the early 9th century, Amaral of Metz compiled the exposition De ecclesiastico officio, in which he examines liturgical celebrations by using an allegorical interpretation and the contribution to the Carolingian reform. He eventually became a role model for later authors who created more or less similar treatises following his example. One author who considered Amaral a role model was William Durand the Elder, bishop of Mende in France. In the 13th century, he compiled the exposition Rationale divinorum officiorum. Both expositions were very influential not only in the period in which they were created but also in later periods. Amalar’s exposition enhanced the development of allegorical interpretations in the Middle Ages, while Durand’s exposition has been used up to the liturgical reform introduced by the Second Vatican Council. In the present paper, the author explores the reception of Saint Jerome by both authors referred to above. The said authors do not use the patristic ideas in their original sense; they do not expand on them theologically. Their purpose for using patristic sources is to verify doctrines or liturgical practices of their period. Introducing allegory in the interpretation of liturgy and compiling existing material is relevant for transmitting the Fathers’ beliefs to future generations.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:liturgical exposition, reception, Rationale divinorum officiorum, De ecclesiastico officio
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2021
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 515-523
Številčenje:Letn. 81, [št.] 2
PID:20.500.12556/RUL-163941 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:27-36-1sv.Hieronim
ISSN pri članku:0006-5722
DOI:10.34291/BV2021/02/Koscak Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:87983619 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.10.2024
Število ogledov:493
Število prenosov:134
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Bogoslovni vestnik
Skrajšan naslov:Bogosl. vestn.
Založnik:Bogoslovna akademija, Bogoslovna akademija, Teološka fakulteta v Ljubljani, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Založba Univerze v Ljubljani
ISSN:0006-5722
COBISS.SI-ID:8745472 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Sv. Hieronim v delu Liber officialis Amalarja iz Metza (775–850) in v spisu Rationale divinorum officiorum Vilijema Duranda (1230–1296)
Izvleček:
Amalar iz Metza in Viljem Durand, srednjeveška liturgika, sodita na začetek in konec dolgega obdobja, ko so se oblikovale liturgične razprave z razlago obreda svete maše (expositio missae). V začetku 9. stoletja je Amalar sestavil delo De ecclesiastico officio, v katerem z alegorično interpretacijo razlaga bogoslužje v odnosu do karolinške reforme. Sčasoma je postal vzor še za poznejše razlagalce, med drugim tudi za Viljema Duranda, škofa francoskega mesta Mende, ki je v 13. stoletju pripravil Rationale divinorum officiorum. Oba spisa sta imela velik vpliv ne le v obdobjih nastanka, marveč tudi pozneje. Amalarjevo delo je okrepilo razvoj alegorične interpretacije v srednjem veku, Viljemovo pa je ostalo v rabi vse do liturgične reforme drugega vatikanskega koncila. V prispevku avtor obravnava recepcijo sv. Hieronima v navedenih delih. Avtorja se ne sklicujeta na patristično misel na izviren način, v smislu razvoja teološke misli, marveč z uporabo patrističnih virov utemeljujeta nauk in bogoslužne prakse svojega časa. Alegorija kot pomoč pri razlagi liturgije in za zbiranje že obstoječih besedil sta metodi za prenos učenja očetov na prihodnje generacije.

Ključne besede:razlaga liturgije, recepcija, Rationale divinorum officiorum, De ecclesiastico officio

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Bogoslovni vestnik

Nazaj