Ta študija analizira podobe poganov in poganstva v Pomeraniji v prvi polovici
dvanajstega stoletja. Analizira tudi razmerje z malikovanjem, kot je znano vse od zgodnjega
krščanstva dalje. Pomeranijci so se spreobrnili v krščanstvo, s tem ko so prenehali častiti
malike ter se predali krščanski veri. Zaradi svoje poslušnosti nemškim cerkvenim avtoritetam ter poljskemu vojvodi so veljali za prave kristjane. Ta študija pokaže, da je pomeranijsko
poganstvo izvorno krščanski konstrukt družbeno-verske identitete, ki je bil ustvarjen kot
antiteza krščanstvu.
|