V članku raziskujemo potrebo po branju Svetega pisma kot ene celovite zgodbe,
čeprav vsebuje različne literarne zvrsti, zaplete in zastranitve, like itd. Poudarjamo, da tudi
nezgodovinski deli Svetega pisma vsebujejo zgodbo in/ali so del neke večje zgodbe, ki jo moramo imeti v mislih, ko te dele beremo in/ali interpretiramo. Zato je v prvem delu prispevka
opisan in opredeljen pojem celovite Božje zgodbe, v drugem delu pa smo z izbranimi primeri (Postava, rodoslovje, Psalm 1) ponazorili razliko med interpretacijo, ki upošteva celovitost
Božje zgodbe, in tisto, ki je ne. Zaključili smo, da je ponovno odkrivanje celovite Božje zgodbe,
kot je zapisana v Svetem pismu, nadvse pomembno, saj v nasprotnem primeru krščanstvo
ne le škodi judovstvu, ampak je, če razume Sveto pismo le v skladu s teološkimi sistemi, ki so
se razvili v zgodovini Cerkve, tudi samo prikrajšano za spoznavanje polnosti Božje besede.
|