izpis_h1_title_alt

Spominjanje kot sredstvo emancipacije
ID Sijamhodžić, Tjaša (Avtor), ID Kroflič, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,92 MB)
MD5: AF865C7FC51AAF14D4155462075D564A

Izvleček
Magistrsko delo se posveča raziskovanju koncepta spominjanja kot sredstva emancipacije. V ta namen obravnavamo emancipacijo kot pomemben pedagoški koncept, ki v vzgoji in izobraževanju ključno vlogo igra vsaj od razsvetljenstva dalje, kasneje pa je v različnih oblikah izraziteje prisoten tudi v duhoslovni, socialno-kritični in reformski pedagogiki. Nadalje analiziramo koncepta opolnomočenja in subjektifikacije, ki se oblikujeta v drugi polovici dvajsetega stoletja v okviru raziskovanja presežnega v vzgoji in vsak na svoj način razkrivata razsežnost, a tudi omejitve emancipacije. Prvi se za razrešitev temeljnega pedagoškega paradoksa poslužuje procesov osvobajanja preko dialoga in družbene akcije s pomočjo eksplikatorske učiteljske avtoritete, medtem ko drugi stavi na zavedanje, da gre pri vzgoji sicer za izredno kompleksno dejavnost, ki pa ob ustreznih pogojih, a nepredvidljivih učinkih omogoča vznik subjektivitete kot temeljnega modusa človeškega delovanja in mišljenja. V osrednjem delu poskušamo odgovoriti na vprašanje, kakšen emancipacijski potencial se skriva v konceptu spominjanja. V ta namen analiziramo različne kulture spominjanja v evropskem prostoru in izpostavimo njihove podobnosti, razlike in omejitve. Nato se dotaknemo oblik in načinov, na katere lahko spominjanje razvija svoj emancipatorični potencial, pri čemer izpostavimo dialoško spominjanje in vlogo naracije ter imaginacije. Ugotovimo, da se spominjanje preko vključevanja teh konceptov razvije v dialoški proces, v katerem vzgajana oseba pripoveduje lastno zgodbo, hkrati pa lahko prisluhne drugim in se na ta način s pomočjo imaginacije vživlja v njihovo pripoved; s tovrstnim narativnim eksperimentiranjem dobi priložnost, da se emancipira v smislu dejavnega vstopanja v svet kot subjekt različnih zgodb v različnih časovnih dimenzijah. V zadnjem delu analiziramo vzgojno vlogo in položaj spominjanja v slovenski javni šoli, pri čemer na podlagi argumentov o njegovi pomembnosti pozovemo k večjemu vključevanju spominjanja v šolski prostor.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:emancipacija, spominjanje, naracija, imaginacija, kultura spominjanja, opolnomočenje, subjektifikacija, umetnost v javni šoli
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-162756 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.09.2024
Število ogledov:160
Število prenosov:23
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Remembering as a means of emancipation
Izvleček:
In this master thesis we explore the concept of remembering as a means of emancipation. To this end, we consider emancipation as an important pedagogical concept that has played a key role in education since at least the Enlightenment, and later also became more prominent in various forms in cultural, social-critical and reform pedagogy. We further analyse the concepts of empowerment and subjectification, which emerged in the second half of the twentieth century during research on the transgressive in education, and each in its own way reveals the breadth, but also the limitations, of emancipation. The first uses the processes of liberation through dialogue and social action as well as explicatory teacher-authority to resolve a fundamental pedagogical paradox, while the second relies on the awareness that education is an extremely complex activity which, under the right conditions but with unpredictable effects, allows subjectivity to emerge as a fundamental modality of human action and thought. In the central part, we try to answer the question of what emancipatory potential lies in the concept of remembering. To this end, we analyse the different cultures of remembrance in the European area and highlight their similarities, differences and limitations. We then discuss the forms and ways in which remembering can develop its emancipatory potential, focusing on dialogic memory and the role of narrative and imagination. We find that, through the integration of these concepts, remembering develops into a dialogical process in which the educated person tells his or her own story, while at the same time being able to listen to others and in this way, through imagination, enter into their story; through this kind of narrative experimentation, the educated person is given the opportunity to emancipate him or herself in the sense of actively entering the world as a subject of different stories in different temporal dimensions. In the last part, we underline the educational role and position of remembering in the Slovenian public school, arguing for a greater integration of remembering in the school space.

Ključne besede:emancipation, remembering, narration, imagination, culture of remembrance, empowerment, subjectification, arts in public school

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj