izpis_h1_title_alt

Stratigrafija in sedimentologija Spodnje flišoidne formacije Slovenskega bazena : doktorska disertacija
ID Gerčar, David (Avtor), ID Rožič, Boštjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Šmuc, Andrej (Član komisije), ID Otoničar, Bojan (Član komisije)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (37,79 MB)
MD5: 382534E045D57391E8A42405A6DF7998

Izvleček
Zaporedje Spodnje flišoidne formacije v zahodnih delih Slovenskega bazena je karbonaten turbiditni kompleks pozno zgodnje aptijske do zgodnje srednje cenomanijske starosti. V podlagi formacije se nahaja stratigrafska vrzel, katere časovni razpon je najdaljši v skrajno proksimalnih zaporedjih. Tam je časovni obseg vrzeli vsaj med srednjim berriasijem in poznim albijem. V smeri proti osrednjim delom Slovenskega bazena se trajanje stratigrafske vrzeli krajša. Zaporedja apnenčevih breč in kalkarenitov so se odlagala iz drobirskih in turbiditnih tokov, kateri so tvorili podmorske pahljače. Vir presedimentiranega materiala je bila Jadranska karbonatna platforma, katere kredni razvoj je bil predvsem pod vplivom evstatičnih nihanj morske gladine in tektonske dejavnosti. Turbiditni kompleks lahko v zahodnem delu bazena razdelimo na tri sisteme in sicer aptijski turbiditni sistem 1, albijski pelagični sistem in albijsko–cenomanijski turbiditni sistem 2. Presedimentacija karbonatnega materiala v aptiju je bilo posledica velike produkcije na karbonatni platformi, kateri je sledil evstatični padec gladine. Zaporedja albijskih laporovcev in glinavcev predstavljajo tipičen spodnjekredni pelagičen sediment Južnih Alp. Njihovo pojavljanje tudi znotraj generalno proksimalnih razvojev sovpada z aptijsko–albijsko okopnitvijo karbonatne platforme in zmanjšanjem donosa karbonatnega materiala v globljemorska okolja. Albijsko–cenomanijska zaporedja presedimentiranih apnencev imajo jasno povezavo s ponovno vzpostavitvijo karbonatne produkcije na platformi in tektonsko pogojeno reorganizacijo. Te spremembe so povzročile rušenje robnih delov platforme in proženje gravitacijskih tokov proti globljemorskim okoljem. Slovenskemu bazenu primerljivi kredni razvoji se nahajajo tudi v Prehodni coni med Zunanjimi in Notranjimi Dinaridi na širšem območju Krškega. Zaporedja formacije Gora so neposredno primerljiva z zaporedji Spodnje flišoidne formacije. Pokazatelj lege tega območja na prevoju proti Notranjim Dinaridom in neposredne bližine oceanskih enot so plasti campanijskih vulkanoklastičnih glin.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:doktorske disertacije, grajeno okolje, geologija, stratigrafija, Slovenski bazen, Spodnja flišoidna formacija, spodnja kreda, aptij, albij, kalkarenit, apnenčeva breča, kalciturbidit
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[D. Gerčar]
Leto izida:2024
Št. strani:XXVIII, 174 str., [27] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-162641-7fa74643-7c13-927f-f8f7-1232f55cf96f Povezava se odpre v novem oknu
UDK:551.3.051(497.4)(043)
COBISS.SI-ID:210678019 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:26.09.2024
Število ogledov:142
Število prenosov:47
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Stratigraphy and Sedimentology of the Lower Flyschoid Formation of the Slovenian Basin : doctoral dissertation
Izvleček:
The succession of the Lower Flyschoid Formation in the western parts of the Slovenian Basin is a turbidite complex of late early Aptian to early middle Cenomanian age. The stratigraphic gap at the base of the formation is longest in the most proximal successions, where it spans a time interval from at least the middle Berriasian to the late Albian. The duration of the stratigraphic gap becomes shorter further towards the central parts of the Slovenian Basin. Limestone breccias and calcarenites were deposited by debris- and turbidity currents in form of submarine fans. The source of the carbonate resediments was the Adriatic carbonate platform. Its' sedimentary evolution during the Cretaceous was primarily influenced by eustatic sea level changes and tectonic activity. The turbidite complex of the western parts of the basin can be subdivided into three systems. Aptian turbidite system 1, the Albian pelagic system and the Albian–Cenomanian turbidite system 2. The Aptian successions of carbonate resediments were a consequence of high levels of carbonate production on the platform, followed by an eustatic sea-level fall. The successions of Albian marlstones and claystones represent a pelagic sediment characteristic of the Southern Alps. They coincide with the Aptian/Albian emersion of the carbonate platform and decreased supply of carbonates towards the basinal environments. The Albian–Cenomanian successions of resediments are clearly related to reestablished carbonate production and tectonically driven reorganisation of the carbonate platform margins. These changes led to collapses of the platform margins and triggered gravity flows towards the basin. Cretaceous successions comparable to those of the Slovenian Basin were also deposited in the Transition zone between the Internal and External Dinarides. The successions of the Gora Formation are clearly comparable with the Lower Flyschoid Formation. The horizons of Campanian volcanoclastic bentonitic clays are an indication of direct proximity to the Internal Dinarides and the oceanic units.

Ključne besede:doctoral thesis, built environment, geology, stratigraphy, Slovenian Basin, Lower Flyschoid Formation, Early Cretaceous, Aptian, Albian, calcarenite

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj