izpis_h1_title_alt

Fitocenološka oznaka kisloljubih rdečih borovij na Perm-Karbonskih kameninah v Gozdnogospodarski enoti Domžale na območju Rašice
ID Udovč, Jure (Avtor), ID Rozman, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,38 MB)
MD5: 7284FD26B99E9D7B3B514B776C090DED
.xlsxXLSX - Priloga, prenos (34,11 KB)
MD5: 0B8C67ECF8C32B4D1B335FDD75DAB7CA

Izvleček
Za raziskovalno območje smo vzeli presek območja, kjer je na spletni strani ZGS označen rastiščnogojitveni razred borovja, območje, kjer je matična podlaga iz permkarbonskih kamenin in območje gozdnogospodarske enote Domžale. Fitocenološke popise smo na izvajali po srednjeevropski metodi. Raziskovalne ploskve smo postavili na sistematično mrežo, ki meri 250 m x 250 m. Vseh raziskovalnih ploskev je 35. Velikost raziskovalne ploskve je merila 20 m x 20 m, prav tako pa smo na njej namenili 20 m2, da smo na podploskvah pridobili podatke o pomlajevanju. Teh podploskev je na vsaki raziskovalni ploskvi 5, in sicer so štiri v kotih večje raziskovalne ploskve in ena na sredini. Na raziskovalnem območju se je v preteklosti steljarilo, kar je osiromašilo gozd in posledično se je na območju razvilo sekundarno kisloljubno rdečeborovje. Poleg tega smo naše popise primerjali s popisi Gabrijela Tomažiča, ki je na podobnih rastiščih popisoval kisloljubne borove gozdove leta 1942. Ugotovili smo, da se je stanje gozda v 81-ih letih spremenilo. Namreč se je stalnost rdečega bora zmanjšala na račun listavcev. Daleč največ je navadne bukve, gradna in pravega kostanja. Delež svetloljubnih vrst je danes opazno manjši kot nekoč in vrstna pestrost s progresivnim sukcesijskim razvojem upada. Včasih je na našem raziskovalnem območju uspevala združba Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris, danes pa gozd zaradi sukcesijskega razvoja prehaja v združbo Blechno-Fagetum.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Fitocenološka oznaka, kisloljubno rdečeborovje, primerjava, Rašica pri Ljubljani
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[J. Udovč]
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-161969 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*114:630*18(497.4Rašica pri Ljubljani)(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:207998211 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.09.2024
Število ogledov:105
Število prenosov:33
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Phytocenological description of acidophilous Scots pine forests on Permian-Carboniferous bedrock in Forest management unit Domžale, Rašica area
Izvleček:
As a study area, we chose an intersection between the area where the silvicultural class of Scots pine is indicated on the ZGS website, the area where the parent material consists of Permian-Carboniferous rocks, and the area of the Domžale forest management unit. We carried out phytosociological studies according to the Central European method. The experimental plots were laid out in a systematic grid of 250 m x 250 m. There are 35 experimental plots in total. Each experimental plot was 20 m x 20 m in size, and within these plots 20 m² were reserved for recording regeneration in the subplots. Each experimental plot consisted of five subplots: four in the corners of the larger experimental plot and one in the center. In the past, the litter in the study area was cleared, decimating the forest and allowing secondary acidophilous pine forests to develop. We also compared our surveys with those of Gabrijel Tomažič, who documented acidophilic pine forests in similar habitats in 1942. We found that the forest condition has changed over the last 81 years. In particular, the proportion of Scots pine has decreased in favor of deciduous trees. By far the most common species are common beech, sessile oak and sweet chestnut. The proportion of light-demanding species is now significantly lower than it used to be, and species diversity is decreasing as succession progresses. The Vaccinio myrtilli-Pinetum sylvestris community used to thrive in our study area, but today the forest is transitioning into a Blechno-Fagetum community due to successional development.

Ključne besede:Phytosociological designation, acidophilous Scots pine forest, comparison, Rašica near Ljubljana

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj