izpis_h1_title_alt

Vpliv vegetarijanstva skozi džainistične vrednote kot pobuda za ublažitev podnebnih sprememb
ID Lutar, Anja (Avtor), ID Zalta, Anja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,01 MB)
MD5: E617DE283B36B4A1D9B647CF7A3D33CF

Izvleček
Problematika okolja ni le ekološki problem, temveč ga je treba raziskati skozi interdisciplinarni pogled, kjer se nam bo ponudilo več razlogov za trenutno situacijo okoljskih sprememb. Pri obravnavanju okoljskih vprašanj nam lahko religijski sistemi s svojimi etičnimi nauki in delovanjem skupnosti pomagajo razumeti globlji odnos do narave, ki temelji na širšem moralnem in duhovnem razumevanju nas samih, kot bitij večjega ekosistema. Džainizem, starodavni indijski religijski sistem, v svojem delovanju poudarja načelo nenasilja oziroma ahimse, kjer verski voditelji služijo kot središče izobraževanja o okoljski problematiki. S poudarkom nenasilja se poslužujejo vegetarijanske prehrane, s čimer navdihujejo mobilizacijo sprememb tako v posameznikih kot kolektivnem vedenju ljudi – spodbujajo sočutje in večjo povezanost do živali, hkrati pa človek izboljša svojo fizično in psihološko zdravje. Koncept vegetarijanstva izvira iz Indije, od 8. stoletja pred našim štetjem, kar je kasneje vplivalo na zahodno misel. Številni religijski sistemi v Indiji imajo stroge prehranske zakone, kot je islamska religija, ki prepoveduje uživanje svinjine, hindujski nauki, ki krave obravnava za svete živali in seveda džainska etika, ki prakticira izključno vegetarijanstvo. S tem ima Indija največji delež prebivalcev, ki uživajo rastlinsko prehrano. Vegetarijanstvo je vidno kot družbena konstrukcija, saj je njegova simbolna vrednost povezana s širšim življenjskim slogom in družbeno identiteto posameznika – njegov družbeni pomen povzroči duhovno izobrazbo lastne identitete. Prehod na rastlinsko prehrano, poleg zdravstvenih prednosti, ponuja tudi etično in okolju prijazno rešitev. Največ živali, ki se jih vsako leto redi na milijarde in ubije, je namenjenih za prehrano ljudi in velja za najbolj okrutno dejanje, ki ga človek lahko stori drugemu živemu bitju – pojavi se vprašanje, ali moramo ljudje za svoj obstoj in dobro zdravje uživati živalske proizvode?

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:džainizem, vegetarijanstvo, okoljska kriza, živalska industrija, nenasilje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-161798 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.09.2024
Število ogledov:23
Število prenosov:5
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Impact of vegetarianism through Jain values as a climate change mitigation initiative
Izvleček:
The problem of the environment is not only an ecological problem. Still, it must be researched through an interdisciplinary perspective, where we will be offered several reasons for the current situation of environmental changes. When dealing with environmental issues, religious systems, with their ethical teachings and community action, can help us understand a deeper relationship with nature, which will be based on a broader moral and spiritual understanding of ourselves as creatures of a larger ecosystem. Jainism, an ancient Indian religious system, emphasizes the principle of non-violence, or ahimsa, in its operation, where religious leaders serve as a center for education on environmental issues. With an emphasis on non-violence, they use a vegetarian diet, which inspires the mobilization of changes in both individual and collective behavior of people - they encourage compassion and a greater connection to animals, and at the same time, people improve their physical and psychological health. The concept of vegetarianism originated in India, as early as the 8th century BC, which later influenced the Western mind. Many religious systems in India have strict dietary practices, such as the Islamic religion, which prohibits the consumption of pork, the Hindu teachings, which regard cows as sacred animals, and of course, the Jain ethic, which practices exclusively vegetarianism. This way India has the largest population consuming a plant-based diet. Vegetarianism can be seen as a social construction, as its symbolic value is connected to a wider lifestyle, and the social identity of the individual - its social meaning results in the spiritual education of one's identity. In addition to health benefits, switching to a plant-based diet offers an ethical and environmentally friendly solution. Most of the animals that are bred and killed every year in the billions are intended for human consumption, which is considered the cruelest act that a person can do to another living being - the question arises, do we have to enjoy ourselves for our existence and good health animal products?

Ključne besede:jainism, vegetarianism, climate change, animal agriculture, nonviolence

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj