izpis_h1_title_alt

Vpliv krmljenja na celoletno sezonsko in dnevno-nočno prostorsko razporeditev jelenjadi (Cervus elaphus L.) v Sloveniji : diplomsko delo - univerzitetni študij
Bradeško, Urška (Avtor), Jerina, Klemen (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,58 MB)
MD5: 718FD1300181DDA49C4874B50E923AF1

Izvleček
Krmljenje divjadi je pri nas in v svetu široko uporabljan lovno-upravljalski ukrep. Krmljenje jelenadi ima v nekaterih območjih v Sloveniji že dolgoletno tradicijo, ponekod pa se je krmljenje pričelo izvajati šele pred kratkim. Zaradi razlik v zgodovini krmljenja, kot tudi zaradi pestrih okoljskih pogojev, Slovenija predstavlja idealen objekt za preučevanje vplivov krmljenja. Raziskava je temeljila na 134159 lokacijah 24 osebkov jelenjadi, vključenih v projekte GPS telemetrijske spremljave med leti 2004 - 2012 v sedmih raziskovalnih območjih širom Slovenije. Cilj raziskave je bil analizirati 1) značilnosti celoletne, sezonske in cirkadiane rabe krmišča 2) vpliv meteoroloških dejavnikov na rabo krmišča 3) vpliv lunine osvetlitve na rabo krmišča ter 4) vpliv zgodovine krmljenja na rabo krmišča. Na letni ravni jelenjad preživi 4,7 % časa na krmišču. Obiskanost krmišča narašča od septembra dalje, kulminira v februarju (13 % lokacij na krmišču), nato pa ponovno upada. Čas, ki ga jelenjad preživi na krmišču predstavlja 5,6 % celotnega aktivnega časa jelenjadi. Jelenjad obiskuje krmišča najpogosteje v mraku in ob zori. Ob zmanjšani dostopnosti naravnih virov hrane (prenehanje rastne sezone - temperatura pade pod 5 °C) se raba krmišča poveča. Kot pomemben vpliven dejavnik na rabo krmišča so se izkazale snežne in temperaturne razmere (povprečna temperatura in število dni z negativno temperaturo) preteklega meseca. Ob povečani kumulativni količini novozapadlega snega v predhodnem obdobju se raba krmišča sprva poveča, nato pa ponovno upade. Vpliv lune na rabo krmišča ni bil potrjen. Zgodovina krmljenja vpliva na rabo krmišča, ki je intenzivnejša tam, kjer se krmljenje izvaja že dolgo in redno. Rezultati kažejo na veliko pomembnost krmljenja za prostorsko razporeditev in vedenje jelenjadi, v polnosti pa se učinki krmljenja verjetno izrazijo šele po daljšem času

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:krmišča, Cervus elaphus, GPS telemetrija, okoljski dejavniki
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2012
Založnik:[U. Bradeško]
Št. strani:VIII, 102 str.
Kraj:Ljubljana
UDK:630*15(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:3503526 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:764
Število prenosov:301
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
Supplemental feeding of game is a well established management practice in Slovenia and worldwide. Supplemental feeding of red deer has had a long tradition in some parts of Slovenia, while it has only been established recently in the others. Due to the differences in supplemental feeding historyand diverse environmental factors, Slovenia reperesents an ideal objectfor supplemental feeding studies. This study is based on 134159 locations of 24 red deers, which were tracked in GPS telemetry projects between years 2004 - 2012 in seven research areas in Slovenia. The thesis explores 1) characteristics of yearly, seasonal and circadian supplemental feeding place (SFP) usage 2) the influence of metheorological factors upon SFP usage 3) the influence of moonlight upon SFP usage and 4) the influence of supplemental feeding history upon SFP usage. On yearly level red deer spent 4,7 % of the time at the SFP. The SFP usage starts increasing in September, reaches the maximum in February (13 % of locations at the SFP), and decreases after. The active time red deer spent at the SFP represents 5,6 % of their entire active time. Outside the vegetation period (temperature below 5 °C) when the natural forage becomes scarce, the SFP usage increases. The weather conditions in preceeding month (average temperature, number of days with temperature below 0 °C and the cumulative snowfall) influence the SFP usage significantly. With the increase in cumulative snowfall the SFP usage initially increases, but later declines. The influence of moonlight upon the SFP usage was not confirmed. Where the supplemental feeding has been established for a longer time and carried out regularly, the SFP usage is higher. Results show the importance of supplemental feeding for spatial distribution of red deer and their behaviour, though the influences of supplemental feeding might fully express only in the long term.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj